Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: SOCIOLOGIJA DRUŽINE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Urban Vehovar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• splošni pogoji za vpis v letnik, v katerem se predmet nahaja.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študentke in študenti se seznanijo se z poglavitnimi sociološkimi teorijami in pogledi na družino. Splošen cilj predmeta je razumevanje umeščenosti družine, žensk in otrok oz. mladostnikov v širše družbene procese. Družina je ključen dejavnik družbene reprodukcije, je plastična, kar pomeni, da se prilagaja vsakokratnim družbenim razmeram, obenem pa je objekt političnih in ideoloških manipulacij. Družina je 'smetnjak sodobnih družb', kot pravi U. Beck. Študetke in študentje se usposobijo za kritično presojo položaja družine v družbi tveganja, poseben poudarek je dan usposobljenosti za kritično razumevanje položaja žensk.

b. Splošne kompetence:

• splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij,
• poznavanje in razumevanje socialnih sistemov,
• občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije,
• razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
• poznavanje, razumevanje, usmerjenost in inkluzivnost, nediskriminativno delo, multikulturnost,
• interdisciplinarno povezovanje vsebin,
• pedagoško vodenje razreda in/ali skupine,
• sodelovanje s starši,
• razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem – sistemsko gledanje in delovanje.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• Pojem družine. Teoretski pristopi in pogledi na družino. Družina kot dejavnik družbene reprodukcije.
• Primarna in sekundarna socializacija. Družbena konstruiranost spolnih vlog, otroštva, družine, starševstva, mladosti in sebstva. Obravnava razmerja med družbenim, biološkim in psihološkim razsežjem človeka. Družbena pogojenost biološkega razsežja človeka.
• Družba tveganja. Otrok, družina in starševstvo v družbi tveganja.
• Geneza sodobnega pojmovanja družine in otroka. Problematizacija stereotipov o družini in materinstvu. Položaj ženske v sodobni družbi. Od romantične ljubezni do čistega razmerja. Demokratizacija medosebnih razmerij. Protektivno starševstvo.
• Socialna ranljivost mladih. Položaj mladih ter žensk na trgu delovne sile in vloga izobraževanja pri njihovem umeščanju na trg delovne sile.
• Družina, rodnost, staranje prebivalstva in demografska politika.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Ph. Aries, Otrok in družinsko življenje v starem režimu, Studia Humanitatis, Ljubljana 1991: str. 426-433; 447-451; 472-488
• U. Beck, Družba tveganja, Krtina, Ljubljana 2001: str. 147-186
• U. Beck in E. Beck-Gernsheim, Popolnoma normalni kaos ljubezni, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2006: str. 117-158; 189-225
• A. Giddens, Preobrazba intimnosti, /*cf., Ljubljana 2000: str. 43-54; 55-59; 64-69; 138-144; 185-197
• J. Goody, Evropska družina, /*cf., Ljubljana 2003: str. 49-71; 211-245
• M. Haralambos in M. Holborn, Sociologija, DZS, Ljubljana 1999: str. 325-354
• A. Puhar, Prvotno besedilo življenja, Globus, Zagreb 1982: str. 15-44
• T. Rener, Ranljivost, mladi in zasebno okolje, v: Ule. M. et al., Socialna ranljivost mladih, Aristej, Šentilj 2000: str. 93-99, 103-113
• T. Rener, Novi trendi v zasebnih razmerjih, v: Miheljak, V. (ur.), Mladina 2000: slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje, Aristej, Maribor 2002: str. 79-103
• R. Sieder, Socialna zgodovina družine, Studia Humanitatis, Ljubljana 1998: str. 233-281
• A. Švab, Družina, od modernosti k postmodernosti, Znanstveno in publicistično središče; Ljubljana 2001: str. 68-143
• M. Ule, Spremembe mladosti ob koncu stoletja, v: Ule, M. et al. Socialna ranljivost mladih, Aristej, Šentilj 2000: str. 17-25

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:

• razume položaj žensk, otrok oz. mladostnikov ter družine v okolju družbe tveganja,
• razume vlogo izobraževanja kot mehanizma družbene promocije in inkluzivnosti žensk,
• pozna in razume pogojenost družinskih odnosov in spolnih vlog s širšimi družbenimi, kulturnimi oz. vrednotnimi konteksti.

b. Uporaba:

• znanja in razumevanje družinske ter družbene problematike uporabi kot orodje razumevanja procesov, ki potekajo v šoli in širšem družbene okolju,
• na podlagi poznavanja in razumevanja položaja družine in družinskih procesov se usposablja za praktično soočanje s problemi poučevanja otrok,
• deluje inkluzivno, ne le na področju obravnave spolnih različnosti, svoja znanja prenaša na področje soočanja z razrednimi in etničnimi razlikami.

c. Refleksija

• usposobljenost za kritično presojo lastne pedagoške izkušnje v odnosu do otrok različnih spolov,
• usposobljenost za komunikacijo s starši otrok, ki je pogojena z razumevanjem položaja sodobnih družin in spremenjene narave družinskih odnosov,
• usposobljenost za kritično vrednotenje pedagoških izkušenj,
• usposobljenost za intelektualno aktiven in profiliran odnos do sveta.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• Predavanja z aktivno udeležbo študentk in študentov (opredelitev in razumevanje problemov, dialog in razlaga, študije primerov, analiza javnih razprav, poročanja medijev, filmov).
• Seminarsko delo (samostojno delo, posvetovanja na kontaktnih urah) v povezavi z vsebino problema (tematsko razširjanje in dopolnjevanje, uvajanje v raziskovanje izbranega problema), navezava na širši študijski kontekst (interdisciplinarno povezovanje vsebin, razmislek o položaju in vlogi družine oz. ženske v sodobnih družbah).
• Konzultacije (dodatna razlaga, razprava, obravnava specifičnih vprašanj, pomoč pri pripravi seminarske naloge), individualne in skupinske konsultacije.
• Samostojni študij (motiviranje, usmerjanje, študijska pomoč).

21. Načini preverjanja znanja:

• Seminarska naloga z obsegom od 3000 do 4000 besed (pogoj za pristop k izpitu) (30% ocene).
• Pisni izpit (60% ocene).
• Ustni del izpita / zagovor (10% ocene).

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor. Dostop do medmrežja.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna evalvacija (pri predavanjih in seminarju) ter evalvacija študentov.
Vključenost v fakultetni oz. univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.

Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar.