Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: VZGOJA ZA MEDIJE IN MEDOSEBNO SPOROČANJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Urban Vehovar
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• opravljeni predmeti: Razvojna psihologija,
• priporočeni predmeti: Izobraževalna tehnologija

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

d. Cilji:
Splošen cilj predmeta je pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja o sredstvih in razsežjih sporočanja v sodobni družbi, vključno z razumevanjem njihovega vplivanja na medčloveška razmerja, s poudarkom na delu vzgojno-izobraževalnih institucij, tj. šole. Poseben poudarek je dan razumevanju in obvladovanju procesov sporočanja v vsakdanjem življenju, v povezavi z delom in vlogo pedagoških delavk oz. delavcev ter njihovim odnosom z otroki, s starši ter širšo javnostjo.
Osnovni cilji predmeta so:

• poznavanje medijev in njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete, ter sposobnost za obvladovanje novih medijev in njihovo uporabo pri pedagoškem delu,
• razumevanje značilnosti medosebne komunikacije v izobraževalnih institucijah, poznavanje učinkov in metod medosebnega sporočanja med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter učiteljicami / učitelji; razumevanje vloge čustev, empatije ter razmerja med verbalno in neverbalno komunikacijo; in poznavanje metod za spodbujanje medosebnega sporočanja med ključnimi akterji v vzgojnem procesu.

e. Splošne kompetence

• Sposobnosti za sodelovalno / timsko delo, sposobnost komuniciranja.
• Organizacijske in vodstvene sposobnosti.
• Sposobnost uporabe IKT.

f. Posebne kompetence v vzgoji in izobraževanju

• Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
• Sodelovanje s starši.
• Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.).
• Učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

a. Vzgoja za medije:

• Razumevanje delovanja medijev in vzpostavitev kritičnega odnosa do medijev in medijske produkcije.
• Vpliv medijev na oblikovanje otrokove identitete.
• Mediji in nasilje:
• Družina, mediji in vzgojni učinki.
• Vzpon novih medijev /medmrežje, dostopnost medmrežnih vsebin/
• Razumevanje delovanja novih medijev in njihovega vpliva na vsakdanje življenje v visokorazvitih družba.
• Uporaba novih medijev – pozitivni in negativni učinki novih medijev.

b. Medosebno sporočanje:

• Sporočanje med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter vzgojiteljicami / vzgojitelji, učiteljicami / učitelji
• Pedagoška komunikologija
• Učinki sporočanja med starši in vzgojno institucijo /vrtcem ali šolo/
• Značilnosti medosebnega sporočanja:
• vloga čustev pri medosebnem sporočanju,
• pomen čustvene inteligence,
• vloga empatije pri medosebnem sporočanju in v vzgojnem procesu,
• razmerje med verbalno in neverbalno komunikacijo - obvladovanje razsežij verbalne in neverbalne komunikacije.
• Od konflikta k medosebnemu razumevanju:
• komunikacija kot prikrit kurikul,
• komunikacija kot transakcijsko razmerje,
• zvrsti konfliktov in načini njihovega preseganja.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Brajša, P., Pedagoška komunikologija, Glotta Nova, Ljubljana 1993.
• Erjavec, K. (1999). Medijska vzgoja [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
• <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/06/vzgoja/>
• Erjavec, K. in Volčič, Z., Odraščanje z mediji, ZPMS, Ljubljana 1999.
• Goleman, D., Čustvena inteligenca, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997.
• Tomori, M., Psihologija telesa, DZS, Ljubljana 1990.

b. Dopolnilna literatura:

• Dolničar, V. in Nadoh, J., Mladostniki v novem medijskem okolju: ključne ugotovitve raziskave, 2001 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://divide.ris.org/uploadi/editor/16%20-%20Poglavje%201..pdf>
• Media Watch. Otroci in televizija, 2000 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/08/otroci/>
• Pedagoška fakulteta Maribor. Vzgoja za medije, 2003 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.pfmb.uni-mb.si/mm1/pdf/MM_medijska_vzg.pdf>

c. Dodatna literatura:

• Jeriček, H., Internet v šoli. Vzgoja, II, št. 7, str. 33-37, 2000.
• Jeriček, H., Ali mediji res vplivajo?. Vzgoja, II, št. 8, str. 8-11, 2000.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:
Poznavanje starih in novih medijev, njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete in na odnos otrok do nasilja ter sposobnost kritičnega razbiranja in kreativne uporabe medijskih informacij; in razumevanje ter obvladovanje procesov medsebojnega sporočanja, ki potekajo v vrtcu ali šoli.
Z uspešnim zaključkom pri predmetu pridobi študentka / študent naslednja znanja:

• Informacijska pismenost.
• Sposobnost za presojo učinkov starih in novih medijev.
• Razumevanje procesov sporočanja v vzgoji in izobraževanju.
• Organizacijske in vodstvene spretnosti v vzgoji in izobraževanju.

b. Uporaba
Študentka / študent uporabi pri predmetu pridobljena znanja pri pridobivanju informacij, ki jih posredujejo mediji, usposobi se za kreativno in kritično uporabo pridobljenih informacij v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki poteka v vrtcu ali šoli. Pridobljena znanja uporabi v procesu medijskega opismenjevanja otrok, otroke usposobi za iskanje in uporabo medmrežnih virov. Študentka / študent se usposobi za učinkovito komuniciranje z otroki, sodelavci, nadrejenimi in starši.
Študentka / študent pridobi naslednja uporabna znanja:

• usposobljenost za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• usposobljenost za pedagoško vodenje skupine / razreda,
• znanja za usposabljanje učencev za učinkovito učenje, z uporabo novih in starih medije,v
• sodelovanje z zaposlenimi, timsko delo v vrtčevskem ali šolskem kolektivu,
• učinkovito komuniciranje s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi, vključno s sposobnostjo razreševanja konfliktov in sposobnostjo za ustvarjanje pozitivne komunikacijske klime.

c. Refleksija
Študentka / študent se usposobi za refleksijo komunikacijskih procesov, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih institucijah.
Refleksivno razsežje pridobljenih znanj študentke / študenta vključuje:

• kritično presojo učinkov delovanja starih in novih medijev,
• samorefleksijo sporočanja v razmerju do otrok, sodelavcev in nadrejenih ter staršev.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

• Aktivno sodelovanje – izvajanje laboratorijskih vaj,
• Izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica z avdiovizuelno opremo.
Prostori za izvedbo laboratorijskih vaj – laboratorij.
Laboratorijska oprema.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec – asistent

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotni razgovori učitelja in asistenta s študenti.
Ocenjevanje uspešnosti izvajanja predmeta (anonimna anketa študentov).
Analiza uspešnosti študentov pri izpitih.

Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar.