Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA MATEMATIKE 3
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 7.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljen izpit pri predmetu Didaktika matematike 2. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

• pozna matematične vsebine in cilje pouka matematike v prvih petih razredih osnovne šole,
• si pridobi potrebna znanja za oblikovanje matematičnih pojmov v prvih petih razredih osnovne šole,
• se seznanja z osnovnimi didaktičnimi pristopi v poučevanju matematike,
• se seznanja s študijsko literaturo in se usposablja za samosojno uporabo le-te.

b. Splošne kompetence:

• vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
• je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
• izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.

c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

• suvereno pomaga učencu pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
• uvaja učenca v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
• spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
• pomaga učencu pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
• razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
• preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• povezovanje matematičnih vsebin,
• delo z nadarjenimi otroki, delo z manj uspešnimi otroki,
• vloga jezika pri matematiki, postavljanje vprašanj,
• vrednotenje matematičnega znanja.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli.Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo.
• Cotič, M. (1999). Obdelava podatkov v osnovni šoli.Ljubljana; Zavod republike Slovenije za šolstvo.
• Orton, A. (1992). Learning Mathematics (Issues, theory and classroom practice). London : Cassell.
• Kavkler, M. (1990). Pomoč otroku pri matematiki. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
• Učbeniška gradiva in priročniki za pouk matematike, Učni načrt za matematiko.

b. Dopolnilna literatura*:

• Hodnik Čadež, T. (2004). Vloga konstruktivizma pri oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
• Strokovne revije s področja: Matematika v šoli, Educational Studies in Mathematics, For the Learning of Mathematics, Pedagoška obzorja, Didakta, Sodobna pedagogika, Šolsko polje, Educa…
• Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002) Teoretična zasnova modela sprememb začetnega pouka matematike v devetletni osnovni šoli.Sodob. pedagog., letn. 53, št. 2.
• Anghileri, J. (2001). Principles and Practicies in Arithmetic Teaching (Innovative approaches for the primary school). Buckingham: Open University Press.
• Kavkler, M. (1992). Otroci z drugačnimi potrebami pri učenju matematike. Pedagoška obzorja 2(1,2).

c. Dodatna literatura*:

• Mutić, S. (1996). Konstruktivistično poučevanje matematike. Matematika v šoli 4, str. 193 – 206
• Orton, A. in Wain, G., Eds. (1994). Issues in Teaching Mathematics. London: Cassell.
• Manfreda, V. (2002). Vpliv predstavitve problema na razvijanje pojma števila pri predšolskih otrocih, Sodobna pedagogika 3. Str. 112 – 132
• Cotič, M. Merjenje na začetku osnovne šole. Matematika v šoli, 1997/98, letnik 5, št. 1-2.
• Cotič, M., Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri zgodnjem poučevanju matematike. Matematika v šoli 11. str. 142 – 154
• Cotič, M., Žakelj, A.Gagnejeva taksonomija pri preverjanju in ocenjevanju matematičnega znanja. Sod. Ped., 2004, letn. 55, št.
• Bolt, B., Hobbs, D. (1993). 101 mathematical projects. Cambridge: Cambridge University Press.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

• pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja matematike,
• pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja matematike,
• pozna proces oblikovanja in definicije matematičnih pojmov, načine in oblike matematičnega sklepanja,
• se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.
• pozna teoretična izhodišča in različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja matematike,
• se seznanja z viri za didaktično pripravo pouka matematike in njihovo samostojno uporabo,
• se usposablja za vodenje pouka matematike in ocenjevanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.

b. Uporaba:*
Študent:

• izbere ustrezne metode in oblike poučevanja glede na razvojno stopnjo učencev in glede na matematično vsebino,
• je sposoben logično-matematično razmišljati ter ustrezno in spretno uporabiti procese oblikovanja matematičnih pojmov in oblike matematičnega sklepanja pri pouku,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji.

c. Refleksija:*

• študent je pozoren na svoj način poučevanja ter ga dograjuje in kvalitetno izboljšuje na osnovi izkušenj ter novih spoznanj in dognanj,
• ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu,
• zmožen je ovrednotiti svoje poučevanje matematike glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok,
• strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

• opravljen samostojni nastop v okviru laboratorijskih vaj,
• pisni in ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec,
• oba habilitirana s področja didaktike matematike.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda