Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: KVANTITATIVNO PEDAGOŠKO RAZISKOVANJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Boris Kožuh
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 7.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študent/ka spozna osnovne vrste, metode in tehnike kvantitativnega pedagoškega raziskovanja uporabne v praksi in/ali raziskovanju pedagoškega področja.
• Zna izbrati in uporabiti enostavne metode in tehnike zbiranja in obdelave kvantitativnih podatkov glede na ustrezen problem raziskovanja.
• Se usposablja za enostavnejše samostojno kvantitativno raziskovalno delo za raziskovalne in/ali praktične namene, s poudarkom na neeksperimentalni empirični raziskavi.
• Zna sodelovati z drugimi v raziskovalnih projektih.
• Zna napisati poročilo o raziskavi.
• Razvije pozitivno vrednotenje raziskovalnega dela.

b. Splošne kompetence:

• Predmet pokriva deloma kompetence učinkovitega poučevanja, saj se usmerja na obvladanje vrednotenja učnega procesa, predvsem pa na.
• Profesionalni razvoj, to je usposobljenost za premišljeno analiziranje dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela.
• Usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno razvojnih projektih, namenjenih izboljšanju kakovosti vzgojno izobraževalnega dela.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• Usposobljenost za preprostejše empirično kvantitativno raziskovanje v vzgoji in izobraževanju.
• Fleksibilna uporaba znanja v praksi, ki se pokaže pri izdelavi raziskovalnega poročila.
• Informacijska pismenost in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju pri obdelavi podatkov, saj študenti znajo preprosteje obdelati podatke z uporabo statističnega računalniškega paketa SPSS.
• Interdisciplinarno povezovanje vsebin, ki se kaže pri raziskovanju problema, ki je lahko iz različnih disciplin.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• Predmet se usmerja tako na pedagoško metodologijo kot na pedagoško statistiko, ki ju povezuje in prepleta glede na raziskovalni proces. Glavni poudarek je na empirični kvantitativni neeksperimentalni raziskavi.
• Značilnosti pedagoškega raziskovanja in pomen etičnost v raziskovanju.
• Proces kvantitativnega neeksperimentalnega raziskovanja.
• Raziskovalni problem, cilji in raziskovalne hipoteze.
• Pomen študija literature.
• Načrtovanje raziskave, nekateri statistični pojmi, npr.: statistična množica, statistični vzorec, spremenljivke, statistične metode.
• Pojem metode raziskovanja: desktiptivna in eksplikativna matoda.
• Pojem tehnike zbiranja podatkov. Nekatere pretežno kvantitativne tehnike, npr.: anketa, kontrolne liste, ocenjevalne lestvice, Likertova lestvica stališč, sociometrična tehnika, standardizirani intervju, načrtno opazovanje.
• Merske značilnosti instrumentov.
• Oblikovanje instrumenta ter možnosti ugotavljanja merskih značilnosti instrumenta.
• Obdelavi kvantitativnih podatkov s programom SPSS za WIN: (1) vnos podatkov v računalniški program in hranitev podatkov, (2) izbira ustreznih statističnih metod obdelave podatkov, (3) branje računalniških izpisov ter (4) prikaz rezultatov, njihova analiza in interpretacija.
• Nekatere pogosteje uporabne statistične metode deskriptivne in bivariatne analize podatkov.
• Predstavitev atributivnih podatkov tabelarično in grafično. Uporaba -preizkusa hipoteze neodvisnosti, -preizkus hipoteze enake verjetnosti, nekatere mere stopnje kontingence.
• Ureditev in grafična predstavitev numeričnih podatkov. t-preizkus za odvisne ali neodvisne vzorce, Mann-Whitneyev U-preizkus, Wilcoxonov preizkus s predznačnimi rangi, analiza variance in Kruskal-Wallisov H-preizkus enosmerne analize variance.
• Osnovna struktura pisnega poročila o raziskavi.
• Govorna predstavitev rezultatov raziskave.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Cencič, M. (2006): Pedagoška metodologija. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
• Cencič, M. (2002): Pisanje in predstavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.
• Kožuh, B. (2003): Statistične metode v pedagoškem raziskovanju. Ljubljana. Filozofska fakulteta.
• Sagadin, J. (1993): Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana. Zavod R Slovenije za šolstvo in šport (določena poglavja).
• Članki, pretežno iz revije Sodobna pedagogika. Seznam člankov in literature se sproti dopolnjuje.

b. Dopolnilna literatura*:

• Kožuh, B. (2000): Statistične obdelave v pedagoških raziskavah. Ljubljana. Filozofska fakulteta.
• Sagadin, J. (2003). Statistične metode za pedagoge. Ljubljana. Obzorja.

c. Dodatna literatura*:

• Priporoča se katerakoli domača ali tuja literatura za družboslovno raziskovanje.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*

• Študent/-ka pozna različne vrste kvantitativnih raziskav.
• Pozna osnovne tehnike zbiranja podatkov in osnove opisne ter bivariantne statistične obdelave podatkov.
• Razume povezanost in odvisnost med podatki in njihovo obdelavo.
• Zna zbrati ustrezne podatke in preveriti osnovne merske značilnosti instrumenta.
• Zna uporabiti računalniški program SPSS za WIN.

b. Uporaba:*

• Pridobljeno znanje študent/-ka uporabi pri raziskovanju konkretnega problema iz prakse, od oblikovanja problema, ciljev, postavitve hipotez, načrtovanja raziskave, zbiranja podatkov, ustrezne obdelave podatkov ter napiše poročilo o raziskavi.
• Z računalniškim programom SPSS zna izpeljati ustrezno opisno in bivariantno analizo podatkov.

c. Refleksija:*
Sposoben/-na je kritično ovrednotiti rezultate in proces svoje raziskave, pa tudi druge objavljene raziskave.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji in vaje v manjših skupinah in samostojno raziskovalno delo študenta.

21. Načini preverjanja znanja:

• Projektna naloga: obseg 1500 do 2000 besed.
• Aktivno sodelovanje na predavanjih, seminarjih in vajah.
• Pisni izpit.

Pri projektni nalogi se ocenjuje: struktura naloge, teoretska podlaga, navajanje virov in literature med besedilom, predstavitev procesa raziskovanja in rezultati, ki so dobljeni na osnovi ustrezno izbranih in utemeljenih statističnih metod ter ugotovitve, ki so interpretirane in povezane s teoretičnimi izhodišči. Ustrezen zaključen, navajanje virov in literature ter urejene, priložene ter omenjene priloge.

Pisna projektna naloga vključuje 37,5 % skupne ocene, govorna predstavitev tudi 12,5 % ter pisni izpit 50,0 % skupne ocene.
Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica opremljena s sodobno učno tehnologijo in računalniška učilnica s po enim računalnikom na študenta ter programom SPSS za WIN.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.


Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Cencič