Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA DRUŽBOSLOVJA 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet
9. Letnik: 3.
10. Semester: 5.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• opravljeni predmeti: Družboslovje, Pedagoška psihologija, Didaktika
• vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu spoznavanje okolja v 1. triletju in družbe v 2. triletju osnovne šole ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v razredu.

b. Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja družboslovja ter pridobitev praktičnih znanj za učenje in poučevanje spoznavanja okolja (družboslovne vsebine in cilji) ter družbe.
• Obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa družboslovja.
• Pri konkretizaciji kurikula ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
• Pri načrtovanju in izvajanju pouka upošteva razvojne značilnosti in individualne posebnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja.
• Izkazuje pozitiven odnos do učencev, ob razumevanju in spoštovanju do njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla.
• Pri učencih razvija socialne veščine.
• oblikuje varno in spodbudno učno okolje, v katerem se učenci počutijo sprejete, ceni različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost.
• (So)oblikuje jasna pravila za disciplino in vedenje v razredu.
• Obvlada organizacijske in administrativne naloge v zvezi z načrtovanjem učnega procesa (prostorsko, časovno načrtovanje, smotrna izbira in uporaba pripomočkov in gradiv), izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Splošne in posebne teorije poučevanja in učenja družboslovja.
• Učna načrta: spoznavanje okolja, družba. Analiza in vrednotenje na osnovi različnih kriterijev.
• Učni cilji, vsebine, oblike, metode, tehnike, po posameznih razredih (1. do 5.) ter vertikalno po tematskih sklopih:
• življenje ljudi v skupnosti, socialne spretnosti,
• življenje ljudi v prostoru, orientacija v prostoru,
• življenje ljudi v času, orinetacija v času,
• prometna, okoljska, domovinsko-državljanska vzgoja, vzgoja za otrokove in človekove pravice.
• Letna, tematska, tedenska, dnevna učiteljeva priprava na pouk družboslovja.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Veljavna učna načrta: Družba, Spoznavanje okolja
• Glogovec V.Z. : Prometna vzgoja otroka. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, Ljubljana, 1996
• Umek M.: Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne šole. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2001
• Budnar, M. (ur.): Družba 4. razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje. Modeli poučevanja. ZRSŠ, Ljubljana, 2006.
• McGraff H, Francey S. Prijazni učenci prijazni razredi. Učenje socialnih veščin in samozaupanja v razredu. DZS, Ljubljana,1996
• Prvi koraki: metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic. Amnesty International Slovenije, 1999
• Chalvin, M. J.: Kako preprečiti konflikte. Didakta. Radovljica, 2004.

b. Dopolnilna literatura:

• Razdevšek-Pučko, C. (ur.): Opisno ocenjevanje. Pedagoška obzorja, Novo mesto, 1995
• Virk-Rode J.,Belak-Ožbolt J.: Razred kot socialna skupina in socialne igre. ZRSŠŠ, Ljubljana1998.
• Marentič-Požarnik B.: Psihologija učenja in pouka. DZS, 2000 (uporaba znanja pedagoške psihologije na primerih pouka družboslovja npr. učenje pojmov, izbira učnih metod glede na učne, spoznavne stile …)
• Cowley,S.: Kako krotiti mularijo. Modrijan, Ljubljana, 2005.
• Schilling, D.: 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. I. stopnja- Inštitut za razvijanje osebne kakovosti. Ljubljana, 2000.

c. Dodatna literatura:
Bo javljena sproti.

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

• Študent pozna in razume različne teorije poučevanja in učenja družboslovja in išče povezave s prakso.
• Razume pomen proceduralnega in konceptualnga znanja pri družboslovju.
• Pozna različne taksonomije znanja in jih zna uporabljati pri določanju ravni družboslovnega znanja
• Pozna kurikulum družboslovja, učne cilje, učne vsebine, učne siteme, metode, tehnike, učna gradiva.
• Se seznanja z viri za didaktično pripravo pouka družboslovja ter njihovo samostojno uporabo;
• Se usposablja za vodenje pouka družboslovja ter analiziranje in ocenjevanje kakovosti vzgojno izobraževalnega dela.
• Pozna, razume in uporablja strokovno družboslovno in pedagoško terminologijo.

b. Uporaba:
Znanja pridobljena pri predmetu uporabi:

• za analizo učnih načrtov, učbenikov in drugih učil,
• pri načrtovatovanju pouka družboslovja (letni načrt, tematska priprava, podrobna priprava),
• za analizo študije primerov prakse pouka družboslovja,
• pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji izvajanja pouka družboslvja na praksi.

c. Refleksija:
Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje družboslovja glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, delavnice, uporaba IKT, seminarsko delo, mapa izdelkov.

21. Načini preverjanja znanja:

• predstavitev (ustna, IKT) seminarskega dela ( 20%)
• pisni izpit (80 %)

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z ustrezno IT opremo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov.


Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc