Razredni pouk

Didaktika naravoslovja 1

Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA NARAVOSLOVJA 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Samo Fošnarič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik: 3.
10. Semester: 5.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika	število ur	število KT	izvaja
predavanja (P)	30	1	učitelj in laborant
seminarji (SE)	15	0,5	učitelj ali sodelavec
seminarske vaje (SV)	15	0,5	sodelavec
laboratorijske vaje (LV)	15	0,5	sodelavec in laborant
SKUPAJ	75	2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika	število ur	število KT
seminarsko delo (SD)	15	0,5
študij literature in virov (ŠL)	45	1,5
izpit in priprava na izpit (PI)	45	1,5
SKUPAJ	105	3,5

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

opravljeni izpiti iz predmetov naravoslovje, didaktika z izobraževalno tehnologijo, razvojna psihologija, pedagoška psihologija.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

Študent(ka) pozna in razume vsebinske in didaktične značilnosti naravoslovnega pouka v 1. in 2. triletju.
Študent(ka) pridobi zmožnost asistiranja pri pouku naravoslovja v 1. in 2. triletju.

b. Splošne zmožnosti

sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov;
avtonomnost, (samo)kritičnost (samo) reflektivnost, prizadevanje za kakovost.

c. Posebne zmožnosti za Razredni pouk

poznavanje in razumevanje vsebinskih in didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju naravoslovja;
asistiranje pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine na področju naravoslovja;
poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav na področju naravoslovja.

Vsebina predmeta in literatura

16. Opis vsebine.

Značilnosti in posebnosti naravoslovnega pouka.
Naravoslovna pismenost.
Cilji pouka naravoslovja za 1. in 2. triletje osnovne šole.
Mednarodne raziskave naravoslovnega znanja.
Teorije poučevanja in učenja naravoslovja.
Sodobne oblike in metode poučevanja in učenja pri naravoslovju.
Konstruktivistični način poučevanja pri začetnem naravoslovju.
Razvoj izbranih naravoslovnih pojmov, njihove napačne predstave in posebnosti poučevanja.
Zastavljanje vprašanj – produktivna vprašanja.
Splošni in naravoslovni postopki.
Raziskovalni pristopi pri pouku naravoslovja.
Učilnica v naravi.
Načrtovanje, izvajanje in kritično vrednotenje pouka naravoslovja.
Preverjanje naravoslovnega znanja in opisno ocenjevanje.
Okoljska vzgoja, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ter ekološka osveščenost učitelja.

17. Literatura:
a. Osnovna literatura:

Cencič, Mi., Cencič, Ma. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana: MK. (264 str.)
Ferbar, J. (ured.), (1993). Tempusovo snopje. Ljubljana: DZS. (416 str.)
Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS. (117 str.)
Skribe-Dimec, D., Umek, M. (1995). Opisno ocenjevanje otrokovih dosežkov pri pouku spoznavanja narave in družbe. V: Razdevšek- Pučko, C. (ured.) Opisno ocenjevanje. Novo mesto: Pedagoška obzorja, str. 134-159.
Skribe-Dimec, D. (2007). S preverjanjem znanja do naravoslovne pismenosti. Ljubljana: DZS. (187 str.)

b. Dopolnilna literatura:

Cornell, J. (1994). Približajmo naravo otrokom. Celje: Mohorjeva družba. (139 str.)
Krapše, T. (ured.), (1992). Razvoj začetnega naravoslovja. Nova Gorica: Educa.
Novak, T. s sodelavci (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor: Pedagoška fakulteta. (196 str.)
Rutar-Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (193 str.)
Skribe-Dimec, D. (1998). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan. (77 str.)

c. Dodatna literatura

Čepič, M., Glažar, S. A., Devetak, I., Strgar, J. (2006). Naravoslovje v teoriji in šolski praksi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (210 str.)
Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: DZS. (308 str.)
Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju naravoslovja. Nova Gorica: Educa. (222 str.)
Učni načrti, učbeniki in priročniki za pouk naravoslovja v prvem in drugem triletju.
Revije: Naravoslovna solnica, Preverjanje in ocenjevanje itd.

18. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje: Študent:

pozna in razume didaktične značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju naravoslovja;
razume specialnodidaktična znanja s področja naravoslovja za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole;
pozna širok spekter strategij poučevanja za doseganje kurikularnih ciljev naravoslovja v prvih dveh triletjih osnovne šole.

b. Uporaba: Študent:

je občutljiv za razvojne potrebe otrok, individualizacijo in didaktično strokovnost na področju naravoslovja;
je sposoben asistiranja pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine na področju naravoslovja.

c. Refleksija: Študent:

je sposoben analizirati, sintetizirati in kritično vrednotiti.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

19. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja z aktivno udeležbo (sprotno preverjanje znanja ob koncu vsakega predavanja, reševanje problemov, diskusije, vprašanja, pobude…), seminarsko delo, uporaba IT, vaje, konzultacije, samostojni študij, študij v skupini, samostojna izdelava in predstavitev učil ali eksperimentov.
Izvajanje pedagoškega procesa na OŠ je pod mentorstvom specialnega didaktika.

20. Načini preverjanja znanja: