Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: GEOMETRIJA IN OBDELAVA PODATKOV
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Darjo Felda
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Za razumevanje vsebin predmeta je potrebno znanje matematike, ki ga je študent absolviral do zaključka srednje šole.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

• poglobi in razširi že pridobljena znanja,
• zna uporabljati matematično logiko v vsebinah geometrije,
• pozna osnovne geometrijske elemente ter z njimi povezane pojme,
• pozna koncept merjenja,
• pozna osnove obdelave podatkov.

b. Splošne kompetence:
Študent:

• vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
• je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
• izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.

c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

• suvereno obvlada temelje geometrije, merjenja in obdelave podatkov, da lahko gradi ustrezne didaktične pristope,
• pozna in uporablja matematični jezik in terminologijo,
• ima razvite strategije reševanja matematičnih problemov in veščine uporabe matematike,
• je pozoren na natančnost in zaupa v lastne sposobnosti.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• elementi geometrije v prostoru in na ravnini, njihove lastnosti in odnosi med njimi,
• liki in telesa, obseg, ploščina, površina, prostornina,
• krog in krožnica,
• Pitagorov izrek in uporaba Pitagorovega izreka,
• merjenje količin,
• kombinatorične situacije, razvrščanje, urejanje, prikazi,
• verjetnost (mogoče, nemogoče).

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Prosen, M. (1991) Vektorji, merjenje v geometriji. Ljubljana. DZS.
• Pagon, D. (1995) Osnove evklidske geometrije. Ljubljana. DZS.
• Magajna, Z., Žakelj, A. (2000) Obdelava podatkov pri pouku matemtike. Ljubljana. ZRSŠ.
• Cotič, M. (1999) Obdelava podatkov v osnovni šoli. Ljubljana. ZRSŠ.
• Matematični učbeniki in zbirke nalog za srednjo in osnovno šolo.

b. Dopolnilna literatura*:

• Devide, V. (1984). Matematika skozi kulture in epohe. Ljubljana. DMFA Slovenije.
• Devide, V. (1988). Zabavna matematika. Zagreb. Školska knjiga.
• Rademacher. H. (1994). The Enjoyment of math. Neww. Yerse. Princeton University.
• Pavković. B. (1992) Elementarna matematika I. in II. Zagreb. Tehnička knjiga.
• revija Presek.
• revija Logika in razvedrilna matematika.

c. Dodatna literatura*:

• Hansberger, R. (1970) Ingenuity mathematics. New York. Random House / Singer
• Devlin, K. (2000) Mathemetics. New York. Scientific American Library
• Acheson, D. (2002) 1098 and all that. Oxford: Oxford University Press.
• Dolinar, G. (2005) Evropski matematični kenguru 2002-2004. Ljubljana. DMFA Slovenije
• Blaznik, A.et. alt. (1989) Matematični priročnik za srednje šole. Ljubljana. DZS.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

• pozna vsebine iz geometrije v prostoru in na ravnini,
• razume osnove obdelave podatkov,
• se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.

b. Uporaba:*
Študent:

• ima pridobljene ustrezne teoretične osnove za razvijanje začetnih matematičnih pojmov, mišljenja in jezika,
• je sposoben logično-matematično razmišljati in spretno reševati probleme, ki so zapisani v matematičnem jeziku,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji.

c. Refleksija:*

• študent pri predmetu dodatno razvije logično-matematično mišljenje in sposobnost opazovanja, ocenjevanja, abstrakcije in generalizacije.
• Študent ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

• pisni izpit,
• ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:

• učilnica z grafoskopom,
• računalnikom in projektorjem,
• geometrijsko orodje,
• študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec, (oba habilitirana z ustreznega področja).

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda