Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: MLADINSKA KNJIŽEVNOST
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Igor Saksida
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 2.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti 

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• brez pogojev.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Študent/-ka spoznava značilnosti in razvoj slovenske in tuje mladinske književnosti ter se usposablja za samostojno branje, raziskovanje in šolsko interpretacijo mladinske književnosti v 1. in 2. triletju osnovne šole.

b. Splošne kompetence:

• občutljivost in odprtost za ljudi in socialne situacije, ki jih odražajo mladinska literarna besedila,
• avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost lastne bralne usposobljenosti,
• sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje in problemska znanja o mladinski književnosti.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju mladinske književnosti,
• razumevanje in uporaba literarnovednih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih,
• občutljivost za naravno družbeno okolje, nacionalno kulturo, dediščino, identiteto ter multikulturnost v književnosti,
• estetska občutljivost in usposobljenost za ustvarjalno delo z umetniškimi besedili,
• potreba po vseživljenjskem strokovnem in osebnostnem razvoju na področju branja mladinskega leposlovja.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Teorija mladinske književnosti: trije členi predmetnega polja literarne vede v povezavi z mladinsko književnostjo: avtor: avtopoetike in perspektive, besedilo: literatura in realnost: mimetičnost, raznolikost sodb, snov v literaturi, razpoloženje, tematika mladinske književnosti, bistvo književnosti in skrajnosti v povezavi z mladinsko književnostjo, literarna oseba, spolska reprezentacija v mladinskih besedilih, seksizem, besedilotvorni postopki, kategorije jezikovne inovativnosti v poetiki mladinske književnosti, metaforika; bralec: naslovnik in dialoškost branja, možnosti opisa bralčevega doživetja, postopek nastajanja besedila, bralec in medijska realnost.
• Zgodovina mladinske književnosti: Starejša (klasična) mladinska književnost: ljudska pesem in umetna poezija (do 1930); tipologija proznih žanrov: pripovedka in pravljica: ljudska, klasična avtorska, sodobna; basen, kratka zgodba, črtica, povest, humoreska, mladinski roman, fantastična pripoved; spominska literatura; realistična pripoved s pregledom tem; mladinska dramatika: vzpostavljane žanra, pravljična komedija.
• Sodobna mladinska književnost: povojna mladinska aktivistična poezija, tradicionalna mladinska poezija, poezija estetske inovacije: prvi val, poetika modernizma; tipologija proznih žanrov, povojna mladinska aktivistična proza, sodobna pravljica, klasična umetna pravljica in povedka, živalska pravljica, nesmiselnica, resničnostna mladinska proza, pripoved s človeškimi osebami, živalska zgodba, avtobiografska pripoved, zabavna oz. trivialna pripoved; mladinska dramatika: aktivistična mladinska dramatika, sodobna mladinska gledališka, lutkovna, radijska in televizijska igra, slikanica in najpomembnejši ilustratorji.
• Interpretacije celovitih opusov: T. Pavček, N. Grafenauer, J. Snoj, E. Peroci, S. Makarovič, L. Suhodolčan, F. Puntar idr.
• Posebne teme: trivialna mladinska književnost, sprejemnik: bralni razvoj in tipologija branja, raziskovalci mladinske književnosti ter institucije in specializirane publikacije.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• M. Grosman: Bralec in književnost, Ljubljana. Državna založba Slovenije, 1989.
• M. Kobe: Pogledi na mladinsko književnost, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1987.
• P. Nodelman: The Pleasures of Children's Literature, New York, Longman, 1996.
• I. Saksida: Mladinska književnost; V: J. Pogačnik, S. Borovnik, D. Dolinar, D. Poniž, I. Saksida, M. Stanovnik, M. Štuhec, F. Zadravec: Slovenska književnost III, Ljubljana, DZS, 2001.
• I. Saksida: Bralni izzivi mladinske književnosti, Domžale, Izolit, 2005.

b. Dopolnilna literatura:

• Hazard, P.: Knjige, otroci in odrasli ljudje, Ljubljana, 1973.
• J. A. Appleyard: Becoming a Reader, The Experience of Fiction from Childhood to Adulthood, Cambridge, Cambridge University Press, 1991.
• I. Saksida: Slovenska mladinska dramatika, Maribor, Obzorja, 1998.
• Children’s literature as Communication (ur. R. D. Sell), John Benjamins Publishing Company, Amsterdam/Philadelphia, 2002.
• M. Kobe: Vedež in začetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem 1778 – 1850, Maribor, Mariborska knjižnica, revija Otrok in knjiga, 2004.

c. Dodatna literatura:

• Študentje dobijo na predavanjih tudi druge informacije o sodobnih/aktualnih strokovnih publikacijah ter pregled leposlovnih del, ki jih je treba prebrati kot obvezno branje za uspešno opravljen izpit (in se iz leta v leto posodablja).

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

• Poznavanje opredelitev mladinske književnosti ter treh členov predmetnega področja literarne vede, poznavanje pojmov perspektiva, mimetičnost, sodbe, snov, motiv, tema, bistvo literarnega besedila – v povezavi z mladinsko književnosti in glede na književnost za odrasle. Poznavanje pojmov eidetično doživetje, besedilna slika, razpoloženje in mnogotematskost, ter mitskost; poznavanje skrajnosti v razumevanju bistva književnosti (tudi v povezavi s književnim poukom) ter raznolikosti pojmovanja književne osebe (tudi v povezavi s sodobnimi teorijami književnosti).
• Prepoznavanje in razumevanje premikov in poudarkov v avtopoetikah mladinske književnosti, razumevanje različnosti perspektiv ter posebnosti literarnega besedila glede na mimetičnost in bistvo (funkcije) besedila. Razumevanje besedila kot domišljijske stvarnosti, vrednotenje pomena nonsensnega, iracionalnega, tabujskega, mitskega in liričnega pri samostojnem razlaganju književnih besedil, razumevanje pomena spolske reprezentacije v mladinski književnosti, besedilotvornih postopkov ter kategorij jezikovne inovativnosti.

b. Uporaba:
Uporaba spoznanj o sodobnih izhodiščih pisanja za mlade (avopoetike) pri samostojnem analiziranju in vrednotenju književnih besedil (dnevnik branja, seminarska naloga), uporaba spoznanj o različnosti perspektiv pri spremljanju, razumevanju in vrednotenju sodobne književne produkcije, uporaba razumevanja besedilotvornih postopkov pri branji tradicionalne in sodobne poezije ter razlaganju metaforike, prepoznavanje razvoja razumevanja

c. Refleksija:
Razmišljanje o možnostih razvijanja lastne bralne zmožnosti, o mentorskem delu z mladim bralcem (književnost kot komunikacija) ter o vlogi književnosti v sodobnem svetu vizualno podprtih pripovedi. Refleksija o možnih opisih lastnega bralnega doživetja ter o fazah pri procesiranju besedila.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja,
• izdelava seminarske naloge,
• sodelovalno (dialoško) učenje,
• študentova mapa (dnevnik branja) ipd.

21. Načini preverjanja znanja:

• formativno (seminar) in sumativno ocenjevanje:
• ustni izpit z ocenami od 1 do 5 (negativno) in od 6 do10 (pozitivno);
• neobvezno: dnevnik branja.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna učilnica z avdio-vizualno opremo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:
habilitiran visokošolski učitelj.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

• Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe.
• Razgovori študentov z izvajalci predmeta
• Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.

Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Igor Saksida