Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DRUŽBOSLOVJE 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število ECTS kreditnih točk : 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet
9. Letnik: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa: obvezni

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14.  Samostojno študentovo delo: 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
temeljno srednješolsko znanje geografije, sociologije in zgodovine.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Spoznati izbrane geografske, sociološke in zgodovinske teme, ki so podlaga za poučevanje predmetov spoznavanje okolja v 1. triletju in družba v 2. triletju osnovne šole.

b. Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvite zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Ustrezno povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih metod in pristopov pri konkretizaciji kurikula družboslovja ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
• Obvladovanje geografskih, zgodovinskih in socioloških vsebin, potrebnih za poučevanje družboslovnih vsebin v prvih dveh triletjih osnovne šole.
• Pozitiven odnos do učencev in razumevanje ter spoštovanje njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Pomen in vloga družine v sedanjosti in v preteklosti (gospodarska, socialna, reproduktivna).
• Naselja in poselitev v sedanjosti in preteklosti.
• Osnove kartografije in prostorska orientacija.
• Način in kakovost življenja ter medosebni odnosi v sedanjosti in preteklosti.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Švab, A., 2001: Družina : od modernosti k postmodernosti. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 202 str.
• Rener, T. et al., 2006: Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Založba, Koper, 259 str.
• Premzl, V., 1999: Mesta in urbanizacija. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, Ljubljana, 72 str.
• Dorling, D., Fairbairn, D., 1997: Mapping: ways of representing the world. Prentice Hall, Harlow [etc.], 184 str.
• Čepič, Z., Fischer, J., 2005: Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992. Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2 zv. (1509 str.).
• Štih, P., Simoniti, V., 1995: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Mohorjeva družba, Ljubljana Celovec, 266 str.
• Lynch, K., 1960: The image of the city. MIT Press, Cambridge (Mass.), London, 194 str.
• Veljavna učna načrta: Družba, Spoznavanje okolja.

b. Dopolnilna literatura:

• Ivanič, M., 2006: Slovenska zgodovina v zgodbah. Mladinska knjiga, Ljubljana.

c. Dodatna literatura:

• Goody, J., 1999: The development of the family and marriage in Europe. Cambridge University Press, Cambridge, New York, 308 str.
• Kertzer, D. ur., Barbagli, M., ur.,  2003: The history of the European family. Yale University Press, New Haven, London , 3 zv.
• Varley, C., Miles, L., 1994: Šolska enciklopedija. Geografija. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 128 str.
• Wiegand, P., 1993: Children and primary geography.  Cassell: London, New York, 182 str.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:
Študent/ka pozna in razume:

• Temelje družbenega ustroja sodobne slovenske družbe.
• Temeljne dejavnike in procese preoblikovanja zemeljskega površja s posebnim poudarkom na poznavanju geografskih značilnosti Slovenije.
• Temeljne značilnosti in potek zgodovinskega razvoja na območju današnje Slovenije in območij, s katerimi je bilo to ozemlje v preteklosti povezano.

b. Uporaba:
Na strokovno neoporečen, a razvojni stopnji otrok primeren način razlagati in pojasnjevati družbene, geografske in zgodovinske vsebine, ki jih obsegajo učni načrti za pouk temeljnih znanj iz družboslovja in poznavanja naravnega in družbenega okolja.

c. Refleksija:
Zmožen/-na je zavedanja o pomenu družbenih, geografskih in zgodovinskih .dejavnikov za življenje ljudi na določenem ozemlju ter na podlagi tega ocenjevati možne posledice človekovih dejavnosti na prihodnji razvoj.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja z dejavnim sodelovanjem študentov,
• računalniško podprto učenje (e-forumi, delavnice, preizkusi znanja itn.)
• skupinsko delo, delo v parih, individualno delo (naloge),
• problemsko učenje,
• seminarji.

21. Načini preverjanja znanja:
- Pisni in/ali ustni izpit 60%.
- Ocena drugih oblik dela in sodelovanja v organiziranih in individualnih oblikah dela 40 %.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
LCD projektor, računalnik z dostopom do svetovnega spleta, globus, stenski zemljevid Slovenije.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj za geografijo,
• 1 habilitiran visokošolski učitelj za zgodovino.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija  in evalvacija študentov.

Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc