Razredni pouk
Slovenski jezik 2
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
predavanja (P) | 30 | 1,5 | učitelj |
seminar (SE) | 15 | 0,5 | učitelj / sodelavec |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
seminarska naloga (SN) | 15 | 0,5 |
izpit in priprava na izpit (PI) | 30 | 1 |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- vpis v letnik.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka opazuje in spoznava slovenski jezik v prostoru in času:
- Opazuje in spoznava prostorsko in socialno razplastenost slovenskega jezika danes in si tako oblikuje pogled na družbeno povezovalno vlogo knjižnega jezika; spoznava funkcijsko zvrstnost slovenskega jezika in besedilne vrste, s poudarkom na besedilnih vrstah v šolskem komuniciranju.
- Opazuje glasovne prvine slovenskega knjižnega jezik in tako dopolnjuje svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajuje svojo pravorečno zmožnost. Ob tem se seznanja s temeljno strokovno literaturo, usposablja se za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za poznejše jezikovno samoizobraževanje.
- Spoznava mesto slovenskega jezika med drugimi jeziki. Preučuje družbeni položaj slovenskega jezika skozi čas in spoznava slovenska besedila kot pomembno sestavino ustvarjanja slovenske zgodovine.
- Nadgrajuje znanje o ustroju slovenskega jezika in s tem utrjuje zavest o sistemski urejenosti jezika.
b. Splošne kompetence:
- Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
- Razvijanje komunikacijske zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
- Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
c. Predmetno specifične kompetence:
- Razumevanje družbeno povezovalne vloge knjižnega jezika in vloge besedil pri ustvarjanju slovenske zgodovine.
- Zmožnost za izbiro prostorsko-socialnih in funkcijskih zvrsti jezika, ki ustrezajo govornemu položaju.
- Pravorečna zmožnost.
- Zmožnost za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov kot osnova za jezikovno samoizobraževanje in raziskovanje jezika.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
- Zvrstnost slovenskega jezika: Prostorske in socialne zvrsti, uporaba prostorskih variant slovenskega jezika v šoli. Govorni in pisni jezik. Funkcijske zvrsti in besedilne vrste s poudarkom na besedilnih vrstah v šolskem komuniciranju.
- Glasoslovje in pravorečje slovenskega knjižnega jezika s posebnim poudarkom na razlikah med govorom in pisavo, ki jih je treba upoštevati pri branju (samoglasniški fonemi in naglas) in pri opismenjevanju (premena po zvenečnosti, izgovor črk l in v). Glasoslovni podatki v slovarskih priročnikih in raba slovarjev. Osnovne glasovne lastnosti slovenskih narečnih skupin.
- Zgodovina slovenskega jezika: Izvor slovenskega jezika. Glavni obrisi zgodovine družbenega položaja slovenskega jezika, vključno s položajem slovenščine v šoli. Periodizacija razvoja slovenskega knjižnega jezika. Besedilne vrste skozi čas.
- Ob obravnavi glasoslovja, zvrsti jezika in besedilnih vrst poglabljanje znanja o ustroju slovenskega jezika na skladenjski, oblikoslovni in besedoslovni ravnini, ob tem pa utrjevanje zavesti o sistemski urejenosti jezika.
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
- Kaučič-Baša, Majda: Osnove glasoslovja in pravorečja. Skripta. Koper: PEF.
- Pogorelec, Breda (1983). Razvoj slovenskega knjižnega jezika. V: Dular, J., Kirn, R., Kolar, M., Pogorelec, B. Slovenski jezik II. Maribor: Obzorja, 5-42.
- Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
- Toporišič, Jože (1998): Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
- Toporišič, Jože (1996): Slovenski jezik in sporočanje 2. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
b. Dopolnilna literatura:
- Križaj Ortar, Martina, Bešter, Marja idr. (1999-2000): Na pragu besedila 1-4. Ljubljana: Rokus.
c. Dodatna literatura:
- Orožen, Martina (1996): Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: ZIFF.
19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:
- pozna in ustrezno navaja temeljne pojme naslednjih poglavij slovenskega jezikoslovja: nauka o zvrstnosti, glasoslovja, besediloslovja, zgodovine jezika.
b. Uporaba:
- zna uporabljati jezikovne zvrsti, ki ustrezajo govornemu položaju;
- obvlada pravorečje slovenskega knjižnega jezika;
- usposobljen/-a je za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za jezikovno samoizobraževanje na področju glasoslovja;
- pri predmetu pridobljena znanja je sposoben/-a uporabljati pri poučevanju;
- usposobljen/-a je za samostojno raziskovanje nekaterih vprašanj zvrstnosti slovenskega jezika, predvsem uporabe različnih zvrsti jezika v šoli.
c. Refleksija:
- zmožen/-a je ovrednotiti lastno strokovno usposobljenost za poučevanje obravnavanih poglavij slovenskega jezikoslovja;
- zmožen/-a je ovrednotiti skladnost med učnim načrtom za jezikovni pouk in njegovo izpeljavo pri poučevanju;
- na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zna presojati strokovno vsebino osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
a. Oblike dela:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
b. Metode dela:
- Razlaga.
- Pogovor/ razprava.
- Delo z besedilom, zvočnim posnetkom in videoposnetkom.
- Preučevanje primera.
21. Načini preverjanja znanja:
- Pisni kolokvij in izpit.
- Seminarski referat.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
- grafoskop, videorekorder, projektor LCD,
- kasetni magnetofon,
- fonolaboratorij.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
- 1 habilitirani visokošolski učitelj.
- 1 habilitirani visokošolski sodelavec.
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.
Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Kaučič - Baša
Novice
20. dec. | Novice
Okrogli mizi ob šesti ediciji SPEKULE: Gnetljivo navzven
Od 16. decembra 2024 se odvija šesta edicija SPEKULE, ki je nosila naslov Gnetljivo navzven (»KNEADABLE IN THE FLY«). Dogodek, ki je povezal raznolike kulturne ustvarjalce, strokovnjake in ljubitelje umetnosti, se bo zaključil 9. januarja 2025 v Izoli. Med najpomembnejšimi dogodki programa sta bili dve okrogli mizi, ki sta potekali 17. in 18. decembra 2024 v ateljejskih prostorih Vizualnih umetnosti in oblikovanja Univerze na Primorskem na Čevljarski ulici 19 v Kopru.
19. dec. | Novice
Obisk otrok iz Atletske šole
V začetku decembra je Telovadnica UP PEF gostila otroke iz Atletske šole Zajček pri Atletskem klubu Koper.
Dogodki
9. jan. | Dogodek Izola
SPEKULA: Otvoritev samostojne razstave Črtomir Frelih
17. jan. | Dogodek Koper
Urbani laboratorij: Študentske delavnice in razstava
17. jan. - 18. jan. | Dogodek Koper