Razredni pouk
Slovenski jezik 2
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
predavanja (P) | 30 | 1,5 | učitelj |
seminar (SE) | 15 | 0,5 | učitelj / sodelavec |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
seminarska naloga (SN) | 15 | 0,5 |
izpit in priprava na izpit (PI) | 30 | 1 |
SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- vpis v letnik.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka opazuje in spoznava slovenski jezik v prostoru in času:
- Opazuje in spoznava prostorsko in socialno razplastenost slovenskega jezika danes in si tako oblikuje pogled na družbeno povezovalno vlogo knjižnega jezika; spoznava funkcijsko zvrstnost slovenskega jezika in besedilne vrste, s poudarkom na besedilnih vrstah v šolskem komuniciranju.
- Opazuje glasovne prvine slovenskega knjižnega jezik in tako dopolnjuje svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajuje svojo pravorečno zmožnost. Ob tem se seznanja s temeljno strokovno literaturo, usposablja se za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za poznejše jezikovno samoizobraževanje.
- Spoznava mesto slovenskega jezika med drugimi jeziki. Preučuje družbeni položaj slovenskega jezika skozi čas in spoznava slovenska besedila kot pomembno sestavino ustvarjanja slovenske zgodovine.
- Nadgrajuje znanje o ustroju slovenskega jezika in s tem utrjuje zavest o sistemski urejenosti jezika.
b. Splošne kompetence:
- Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
- Razvijanje komunikacijske zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
- Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
c. Predmetno specifične kompetence:
- Razumevanje družbeno povezovalne vloge knjižnega jezika in vloge besedil pri ustvarjanju slovenske zgodovine.
- Zmožnost za izbiro prostorsko-socialnih in funkcijskih zvrsti jezika, ki ustrezajo govornemu položaju.
- Pravorečna zmožnost.
- Zmožnost za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov kot osnova za jezikovno samoizobraževanje in raziskovanje jezika.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
- Zvrstnost slovenskega jezika: Prostorske in socialne zvrsti, uporaba prostorskih variant slovenskega jezika v šoli. Govorni in pisni jezik. Funkcijske zvrsti in besedilne vrste s poudarkom na besedilnih vrstah v šolskem komuniciranju.
- Glasoslovje in pravorečje slovenskega knjižnega jezika s posebnim poudarkom na razlikah med govorom in pisavo, ki jih je treba upoštevati pri branju (samoglasniški fonemi in naglas) in pri opismenjevanju (premena po zvenečnosti, izgovor črk l in v). Glasoslovni podatki v slovarskih priročnikih in raba slovarjev. Osnovne glasovne lastnosti slovenskih narečnih skupin.
- Zgodovina slovenskega jezika: Izvor slovenskega jezika. Glavni obrisi zgodovine družbenega položaja slovenskega jezika, vključno s položajem slovenščine v šoli. Periodizacija razvoja slovenskega knjižnega jezika. Besedilne vrste skozi čas.
- Ob obravnavi glasoslovja, zvrsti jezika in besedilnih vrst poglabljanje znanja o ustroju slovenskega jezika na skladenjski, oblikoslovni in besedoslovni ravnini, ob tem pa utrjevanje zavesti o sistemski urejenosti jezika.
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
- Kaučič-Baša, Majda: Osnove glasoslovja in pravorečja. Skripta. Koper: PEF.
- Pogorelec, Breda (1983). Razvoj slovenskega knjižnega jezika. V: Dular, J., Kirn, R., Kolar, M., Pogorelec, B. Slovenski jezik II. Maribor: Obzorja, 5-42.
- Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
- Toporišič, Jože (1998): Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
- Toporišič, Jože (1996): Slovenski jezik in sporočanje 2. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
b. Dopolnilna literatura:
- Križaj Ortar, Martina, Bešter, Marja idr. (1999-2000): Na pragu besedila 1-4. Ljubljana: Rokus.
c. Dodatna literatura:
- Orožen, Martina (1996): Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: ZIFF.
19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:
- pozna in ustrezno navaja temeljne pojme naslednjih poglavij slovenskega jezikoslovja: nauka o zvrstnosti, glasoslovja, besediloslovja, zgodovine jezika.
b. Uporaba:
- zna uporabljati jezikovne zvrsti, ki ustrezajo govornemu položaju;
- obvlada pravorečje slovenskega knjižnega jezika;
- usposobljen/-a je za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za jezikovno samoizobraževanje na področju glasoslovja;
- pri predmetu pridobljena znanja je sposoben/-a uporabljati pri poučevanju;
- usposobljen/-a je za samostojno raziskovanje nekaterih vprašanj zvrstnosti slovenskega jezika, predvsem uporabe različnih zvrsti jezika v šoli.
c. Refleksija:
- zmožen/-a je ovrednotiti lastno strokovno usposobljenost za poučevanje obravnavanih poglavij slovenskega jezikoslovja;
- zmožen/-a je ovrednotiti skladnost med učnim načrtom za jezikovni pouk in njegovo izpeljavo pri poučevanju;
- na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zna presojati strokovno vsebino osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
a. Oblike dela:
- Frontalna oblika poučevanja
- Delo v manjših skupinah
- Samostojno delo študentov
b. Metode dela:
- Razlaga.
- Pogovor/ razprava.
- Delo z besedilom, zvočnim posnetkom in videoposnetkom.
- Preučevanje primera.
21. Načini preverjanja znanja:
- Pisni kolokvij in izpit.
- Seminarski referat.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
- grafoskop, videorekorder, projektor LCD,
- kasetni magnetofon,
- fonolaboratorij.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
- 1 habilitirani visokošolski učitelj.
- 1 habilitirani visokošolski sodelavec.
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.
Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Kaučič - Baša
Novice
20. nov. | Novice
Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.
19. nov. | Novice
Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru
V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.
15. nov. | Novice
Dan eksperimentov na UP PEF
Dogodki
20. nov. - 22. nov. | Dogodek Koper
Študij v Sloveniji
20. nov. - 2. dec. | Dogodek Koper
Jože Ciuha: Razstava risb in grafik
21. nov. | Dogodek Koper