Razredni pouk
Slovenski jezik 1
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
predavanja (P) | 45 | 1,5 | učitelj |
seminar (SE) | 15 | 0,5 | učitelj /sodelavec |
laboratorijske vaje (LV) | 15 | 0,5 | sodelavec |
SKUPAJ | 75 | 2,5 |
Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.
14. Samostojno študentovo delo:
Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
Seminarska naloga (SN) | 45 | 1,5 |
izpit in priprava na izpit (PI) | 60 | 2 |
SKUPAJ | 105 | 3,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
- - vpis v letnik
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
- Študent/-ka opazuje in spoznava ustroj slovenskega knjižnega jezika kot sredstva sporazumevanja.
- Spoznava ravninsko zgradbo jezikovnega sestava, razmerje med jezikom in zunajezikovno stvarnostjo ter ustrezna področja preučevanja jezika.
- Opazuje in spoznava dejavnike in potek jezikovnega sporazumevanja; na ta način poglablja zmožnost tvorjenja in razumevanja povedi ter se usposablja za tvorjenje jasnih besedil in za njihovo sprejemanje.
- Opazuje in spoznava slovnične in slovarske prvine in zakonitosti slovenskega knjižnega jezika; tako poglablja svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajuje svojo slovnično, slovarsko in pravopisno zmožnost. Ob študiju zgradbe slovenskega knjižnega jezika se seznanja s temeljno strokovno literaturo; usposablja se za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za poznejše jezikovno samoizobraževanje.
- Razvija kritično razmerje do obravnavanih jezikovnih in jezikoslovnih pojavov.
- Uvaja se v raziskovanje slovenskega jezika.
b. Splošne kompetence:
- Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
- Razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
- Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
c. Predmetnospecifične kompetence:
- Razumevanje ustroja slovenskega knjižnega jezika in njegovih zakonitosti.
- Razvijanje pragmatične, slovnične, slovarske in pravopisne zmožnosti ter usposabljanje za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov kot osnovo za jezikovno samoizobraževanje in raziskovanje jezika.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
- Ravninska zgradba jezikovnega sistema; področja preučevanja jezika: zunanje in notranje jezikoslovje.
- Dejavniki in potek jezikovnega sporazumevanja. Govorna dejanja.
- Skladnja slovenskega knjižnega jezika: vloga skladnje pri upovedovanju, pomenska podstava povedi; stavek, stavčni členi; eno- in večstavčna poved. S skladnjo povezana pravopisna vprašanja (ločila).
- Oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika: besedne vrste v razmerju do stavčnih členov; oblikoslovne kategorije; morfem; oblikoslovna paradigmatika; slogovna vrednost oblikoslovnih prvin. Z oblikoslovjem povezana pravopisna vprašanja.
- Besedoslovje slovenskega knjižnega jezika: besedno pomenoslovje (referenca in razmerje predmet-pojem-izraz; razmerja med pomeni; pomen in smisel), slogovna vrednost besed, osnove besedotvorja, osnove frazeologije. Z besedoslovjem povezana pravopisna vprašanja. Oblikoslovne, skladenjske, pomenske in slogovne lastnosti besede v enojezičnem slovarju (razlagalnem, pravopisnem): aktivna raba in raziskovanje slovarja. Elektronski mediji.
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
- Kaučič-Baša, Majda (2007): Beseda in slovar. Skripta. Koper: PEF.
- Kaučič-Baša, Majda (2001): Slovenski šolski slovar v zamisli Petra Weissa. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11. Slovenski slavistični kongres v Kopru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 189-192.
- Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.).
- Toporišič, Jože (1998): Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja. (Izbrana
- poglavja.).
- Toporišič, Jože (1982): Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. (Izbrana poglavja.)
- Slovar slovenskega knjižnega jezika.
- Slovenski pravopis.
b. Dopolnilna literatura:
- Križaj Ortar, Martina, Bešter, Marja idr. (1999-2002): Na pragu besedila 1-4. Ljubljana: Rokus.
c. Dodatna literatura:
- Kranjc, Simona (2006): Poglavja iz skladnje otroškega govora.
- Kunst-Gnamuš, Olga (1992): Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS.
- Weiss, Peter (2001): Slovenski šolski slovar. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11. Slovenski slavistični kongres v Kopru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 183-188.
19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:
- razume ravninsko zgradbo jezikovnega sistema;
- pozna in ustrezno navaja temeljne pojme naslednjih poglavij slovenskega jezikoslovja: pragmatike, skladnje, oblikoslovja, besedoslovja;
- razume konkretna vprašanja slovenske knjižne norme.
b. Uporaba:
- jezikovna zmožnost v skladu z obravnavano snovjo;
- usposobljenost za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za jezikovno samoizobraževanje;
- sposobnost uporabe pri predmetu pridobljenih znanj pri poučevanju;
- usposobljenost je za samostojno raziskovanje nekaterih problemov slovenščine v šolski praksi.
c. Refleksija:
- zmožnost za presojo lastne strokovne usposobljenosti za poučevanje slovenskega jezika;
- zmožnost za presojo skladnosti med učnim načrtom za jezikovni pouk in njegovo izpeljavo pri poučevanju;
- na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zmožnost za presojo strokovne vsebine osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
a. Oblike dela:
- Frontalna oblika poučevanja.
- Delo v manjših skupinah.
- Samostojno delo študentov.
b. Metode dela:
- Razlaga.
- Pogovor/ razprava.
- Delo z besedilom in z videoposnetkom.
- Preučevanje primera.
21. Načini preverjanja znanja:
- Pisni kolokvij in izpit, ki sestoji iz pisnega jezikovno-jezikoslovnega testa (kritična presoja in teoretična utemeljitev praktičnih zgledov) in ustnega dela.
- Seminarski referat.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
- projektor LCD, grafoskop;
- knjižna in elektronska verzija jezikovnih priročnikov,
- dostop do besedilnih korpusov Beseda ali FIDA.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
- 1 habilitirani visokošolski učitelj,
- 1 habilitirani visokošolski sodelavec.
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.
Učni načrt sestavila: izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša.
Novice
20. nov. | Novice
Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.
19. nov. | Novice
Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru
V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.
15. nov. | Novice
Dan eksperimentov na UP PEF
Dogodki
20. nov. - 22. nov. | Dogodek Koper
Študij v Sloveniji
20. nov. - 2. dec. | Dogodek Koper
Jože Ciuha: Razstava risb in grafik
21. nov. | Dogodek Koper