Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: OSNOVE PEDAGOGIKE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Dejan Hozjan
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti:

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14.  Samostojno študentovo delo: 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent: /
Vpis v program.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Cilj predmeta je razumevanje vzgoje kot protislovnega procesa, znotraj katerega je osnovno vprašanje iskanje meja med omejevanjem posameznikovega razvoja in njegovo svobodo, med podporo posameznikovih razvojnih potreb in manipulacijo. Preko razumevanje procesa vzgoje je cilj predmeta študente usposobiti za prepoznavanje vzgojnih situacij v vzgojno-izobraževalnih institucijah, njihovo kritično analizo, ter iskanje možnosti za njihovo reševanje, vrednotenje in razmišljanje o tem, kakšne so lahko posledice konkretnih rešitev. Ponuja pogled in razumevanje profesionalne vloge vzgojitelja/učitelja. Hkrati izpostavlja njegovo vpetost med pričakovanja in zahteve države, pričakovanja staršev in njihovih otrok, stroke in njegovih lastnih vizij o tem, kaj je vzgojno-izobraževalna institucija, kakšna je njena vloga in vloga vzgoje oz. izobraževanja v njej pri posameznikovem razvoju. S tem se osredotoča tudi na vprašanje, kakšne so možnosti oblikovanja vzgojnega koncepta vzgojno-izobraževalne institucije ter inkluzivne kulture z vidika marginaliziranih skupin otrok. V tem smislu je cilj predmeta pomoč pri oblikovanju lastne profesionalne podobe, lastnega vzgojnega stila, razvijati sposobnosti reflektiranja svojega dela in avtonomnega strokovnega odločanja ter argumentiranja svojih strokovnih odločitev.

b. Splošne kompetence:

• avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost;
• občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije;
• razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj;
• prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost otrok;
• pedagoško vodenje posameznika, oddelka in skupine.

c. Predmetnospecifične kompetence*:

• znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih, ter družbeni pogojenosti;
• poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturnost, razvijanje spodbudne, strpne in skrbne skupnosti;
• uporabljanje ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti;
• učinkovito sodelovanje z družino in drugimi posamezniki in institucijami, ki so odgovorni za posameznika;
• poznavanje, razumevanje in upoštevanje institucionalnih okvirov delovanja vzgojno-izobraževalnih institucij in strategij za razvijanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• Pedagogika kot znanost. Razvoj pedagogike kot znanosti.
• Pedagoška metodologija.
• Predmet pedagogike. Pedagoške discipline: Opredelitev osnovnih pojmov: vzgoja, prevzgoja, izobraževanje, edukacija, socializacija.
• Družbena pogojenost vzgoje in izobraževanja.
• Vzgojni stili - pogojenost vzgojnega stila z razumevanjem otrokove narave, otrokovega razvoja, ciljev vzgoje, avtoritete, tehnik discipliniranja in kaznovanja.
• Vrednote in pedagogika. Človekove in otrokove pravice kot osnova sodobnih pristopov k vzgoji in izobraževanju.
• Vzgoja med kulturo in naravo. Posameznik kot individuum in kot član skupnosti. Individualni, razvojni in kulturni dejavniki, ki vplivajo na vzgojo in izobraževanje.
• Sistem vzgoje in izobraževanja in vzgojno-izobraževalne institucije. Organizacija, načrtovanje in vodenje vzgojno-izobraževalne institucije. Svetovalno, posvetovalno delo z različnimi partnerji in z različnimi ciljnimi skupinami (otroci/učenci, starši, vzgojitelji/učitelji, svetom šole, lokalno skupnostjo).
• Učitelj/vzgojitelj kot strokovnjak, uslužbenec, osebnost. Učitelj/vzgojitelj kot strokovnjak za predmetno področje in kot vzgojitelj. Učitelj/vzgojitelj kot učenec v procesu vseživljenskega izobraževanja. Možnosti in meje učiteljeve/vzgojiteljeve strokovne avtonomije.
• Družinska pedagogika. Starševske kompetence. Partnerstvo med družino in vzgojno-izobraževalno institucijo. Načini in oblike sodelovanja z družinami. Pomen sodelovanja z družinami. Varovanje osebnih podatkov.
• Andragogika in izobraževanje odraslih. Področja, nosilci in proces izobraževanja odraslih.
• Uradni in prikriti kurikulum.
• Multikulturnost v vzgoji in izobraževanju.
• Inkluzivna pedagogika - oblikovanje skupnosti, inkluzivnih vrednot, okolja, ki omogoča učno in vzgojno situacijo, nujno potrebne pomoči in dodatnih aktivnosti. Zagotavljanje enakih možnosti za kakovostno vzgojo in izobraževanje.
• Kakovost v vzgoji in izobraževanju- mehanizmi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti.

18. Literatura:

• Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
• Bratanić, M. (1990). Mikropedagogija. Zagreb: Školska knjiga.
• Kodelja, Z. (1995). Laična šola. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: Vija.
• Kroflič, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
• Lasch, C. (1986). Narcistička kultura: američki život u doba smanjenih očekivanja. Zagreb: Naprijed.
• Medveš, Z. (ur.) (1991). Vzgoja v javni šoli. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Medveš, Z. (1991). Pedagoška etika in koncept vzgoje. Sodobna pedagogika. Št. 3-4, 5-6.
• Peček, M. (1998). Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
• Peček, M., Lesar, I. (2004). Vzgoja in socializacija med teoretiki in “praktiki”, Sodobna pedagogika, posebna izdaja, str. 118-132.
• Peček, M., Lesar. I. (2006). Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost. Ljubljana: Sophia.
• Pšunder, M. (2004). Disciplina v sodobni šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
• Vonta, T. (2006).Za uspešno integracijo romskih otrok je odlično komaj dovolj dobro. Šolsko polje, letnik 17, št. 5/6, str. 3-28.
• Vonta, T. (2005). Konceptualizacija profesionalnega razvoja strokovnih in vodstvenih delavcev vrtcev in šol. V: Vonta, Medved Udovič, ur. . Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales, str. 57-81.
• Vonta, T. (2005). Teoretična in metodološka zasnova projekta »partnerstvo med vrtci/šolami in fakulteto. V: Vonta, Medved Udovič, ur. . Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales, str. 11-22.

Seznam literature se vsako leto aktualizira. Z literaturo za izdelavo seminarjev bodo študentje seznanjeni na seminarjih.

19. Predvideni študijski dosežki:

• pozna in razume osnovne pojme, različne vzgojno-izobraževalne koncepte,
• pozna in razume cilje vzgojno-izobraževalnih institucij z vidika vzgoje in izobraževanja ter poti doseganja ciljev,
• razvija spretnosti za načrtovanje, izvedbo in refleksijo dela v oddelku/razredu z vidika doseganja vzgojnih ciljev,
• razume osnovne zakonitosti vzgojnega procesa, vzgojo in izobraževanje z vidika posameznika, družbe in njunega odnosa,
• razume vpetost pedagoga med pričakovanja in zahteve države, pričakovanja staršev in njihovih otrok, stroke in njegovih lastnih vizij o tem, kaj je vzgojno-izobraževalna institucija in kakšna je vloga vzgoje oz. izobraževanja v njej,
• pozna, razume in je sposoben v praksi upoštevati institucionalne okvire delovanja vzgojno-izobraževalnih institucij (zakonodajo…),
• razume pomen sodelovanja z družino za otrokov razvoj, razvija spretnosti učinkovitega sodelovanja z družino in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
• razvija spretnosti za prepoznavanje indikatorjev kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa, razume pomen zagotavljanja kakovosti ter pozna osnovne strategije za zagotavljanje kakovosti vzgojne in izobraževanja,
• razvija spretnosti samorefleksije in avtonomnosti pri sprejemanju strokovnih odločitev ter argumentiranja svojih strokovnih odločitev,
• razume, razvija občutljivost in se čuti zavezanega za delovanje za marginalizirane posameznike zaradi njihove etničnosti, socialno ekonomskega statusa, spola, posebnih potreb,
• razvija sposobnosti za prepoznavanje situacij v različnih institucijah, ki kažejo na stopnjo inkluzivnosti,
• razvija spretnosti za oblikovanje inkluzivnih vzgojnoizobraževalnih praks in jih kritično ovrednoti,
• prepozna teoretične koncepte v praksi, jih zna razložiti, kritično ovrednotiti in primerjati.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• Oblike dela: frontalna, delo v malih skupinah, individualno delo.
• Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje. Sistem temelji na ERR (evokacija, realizacija, refleksija). Pri tem bomo uporabljali naslednje tehnike: delov v paru; v krogu naokrog; eden ostane - trije iščejo; analiza pomenskih značilnosti; INSERT; KWL; T-tabela; akademska diskusija; koti; Mini predavanja, kategorizacija; premešani stavki; kooperativno učenje; iskrenja-brainstorming; razumevanje s predvidevanjem; ogled; svinčnik v sredini; delov mreži, sestavljanka, konstruktivno poslušanje, avtorski stol; kockanje ipd.

21. Načini preverjanja znanja:

• Pisni izpit. Pisni izpit obsega pisne odgovore na 5 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša do 15 % celotne ocene oziroma skupaj 75 % točk. 25% točk končne ocene pa prinaša uspešna prezentacija seminarskega dela v kateri študent/-ka pokaže poznavanje interaktivnih oblik dela. Študent/-ka je na začetku leta seznanjen/-a s kriteriji za ocenjevanje, ki se nanašajo na primernost zbranega materiala, sistem urejanja, stopnjo refleksije. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in


• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov:

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
• Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili PeF.

Učni načrt pripravili: doc. dr. Tatjana Vonta, asist. mag. Sonja Rutar