Predšolska vzgoja

Cilj programa je izobraziti vzgojitelja, ki bo strokovno trden in odprt za otrokove potrebe v sodobni družbi in ki bo zmožen otroku pomagati ustvariti dobre socialne temelje za kasnejši prehod v formalnejši učni proces v šoli.

Okvirne, splošne ali generične kompetence strokovnih delavcev so razdeljene na več področij, ki se med seboj prepletajo in povezujejo. Kompetence so s področja poučevanja in učenja, dodana pa je še posebna skupina kompetenc, ki ni posebej poimenovana.

1. Učinkovito poučevanje

• obvladovanje izvajalskih praks in vsebin kurikularnih področij ter učnega načrta za 1. razred osnovne šole,
• obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
• upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik otrok pri spodbujanju uspešnega učenja,
• učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
• vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost otrok in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje,
• razvijanje sposobnosti otrok za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri otrocih,
• prepoznavanje otrok s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi vzgojitelji (učitelji) in strokovnjaki,prilagajanje dela njihovim posebnostim,
• ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka otrok v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
• učinkovito komuniciranje z otroki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: otroci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
• razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti otrok,
• razvijanje socialnih veščin otrok,
• oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se otroci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
• oblikovanje jasnih pravil povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v skupini in za skupino, v razredu in za razred,
• oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v skupini (razredu), ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
• uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
• izkazovanje pozitivnega odnosa do otrok, ob razumevanju in spoštovanju otrokovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla, ter drugih osebnih okoliščin,
• zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje.

2. Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi)

• učinkovito komuniciranje in sodelovanje z vzgojitelji in drugimi delavci v vzgojno-izobraževalni ustanovi (timsko delo), drugimi vrtci, šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
• s starši in drugimi osebami, odgovornimi za otroke,
• vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi vrtci (šolami), inštitucijami v šolskem okolju ter s strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.

3. Usposobljenost za profesionalni razvoj

• sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
• izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
• usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.

4. Organizacijske in vodstvene sposobnosti:

• dobro poznavanje svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje vrtca (šole),
• uspešno načrtovanje in upravljanje časa,
• obvladovanje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
• učinkovito vodenje otrok, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranje oddelčnega učiteljskega zbora,
• sposobnost za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

Diplomant je zmožen

• opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok,
• učinkovito komunicirati s starši in uporabiti različne oblike sodelovanja z njimi,
• negovati radovednosti otrok in spodbujati raziskovanja pri zgodnjem učenju,
• načrtovati in pripraviti didaktična gradiva za zgodnje učenje,
• kritično presoditi in analizirati socialne, etične, zdravstvene in zakonske vidike uporabe izobraževalne tehnologije tudi za otroke s posebnimi potrebami,
• kritično prepoznati konstitucije otroštva skozi diskurze in institucije ter razumeti vzgojo kot protislovno oblikovanje (post)modernega subjekta,
• razumeti vzgojno-izobraževalne koncepte sodobne vzgoje za družbeno/kulturno/socialno okolje, teoretska izhodišča in načela zgodnjega učenja/poučevanja po vzoru interdisciplinarnih družbenih študij,
• kritično analizirati institucije z vidika 'prikritega kurikula',
• uporabiti gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanja in strukturiranja gibalnih izkušenj,
• razumeti metodično področje gibalne/športne vzgoje ter poučevati G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otroka in otrok v 1. razredu devetletne osnovne šole,
• uporabiti znanja o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami,
• razvijati didaktično metodična znanja za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole,
• razvijati modele zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka, o spreminjanju psihosocialnega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti,
• razvijati glasbene sposobnosti in spretnosti ter razumeti pomen glasbenih dejavnosti in aktivnega učenja za celostni glasbeni razvoj otroka,
• prepoznati pojavne oblike glasbenorazvojnih zmožnosti ob poznavanju zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja,
• glasbenega ustvarjanja, komuniciranja ter izražanja doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti,
• spremljati otrokov likovni razvoj in ustvarjalno izvajati likovno dejavnost v vrtcu,
• kreativno sodelovati pri pripravi projekta v manjši skupini in ob nastajanju projektov, ki povezujejo gledališko, likovno, tehnično, glasbeno, plesno-gibalno dejavnost,
• oblikovati kriterij za presojanje umetniških stvaritev za otroke,
• razvijati naravoslovne spretnosti in sposobnosti ter s praktičnimi znanji otrokom približati naravoslovje,
• prepoznati otroke s posebnimi potrebami, jim prilagoditi programe in sodelovati v timu pri pripravi individualiziranih programov zanje,
• razvijati dejavnost plesnega ustvarjanja za otrokov vsestranski razvoj,
• ustvariti spodbudno vzdušje ob otroškem plesnem izražanju in sprostitvenih igrah za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini,
• kritično vrednotiti in uporabiti teorije o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela,
• opazovati in spremljati dosežke, napredek in razvoj otrok,
• otrokom nuditi čustveno varnost in jih spodbujati k samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo,
• ustvarjati spodbudno igralno okolje in medsebojne odnose ter učinkovito reševanje problemov,
• izbrati ustrezne jezikovne znake in ustrezen kod glede na govorni položaj in namernost sporočanja,
• uporabiti slogovne postopke opisovanja, pripovedovanja, obnavljanja, povzemanja, poročanja, razlaganja, definiranja, pojasnjevanja,
• spodbujati otrokov govor,
• presoditi jezikovne situacije v dvo- ali večjezični skupnosti, spodbujati otroke pri izbiri ustreznih jezikovnih kodov v taki situaciji in zmožen biti jezikovni zgled in zgled odprtega in tolerantnega (so)delovanja v (večjezikovni) skupini,
• izbirati ustrezne jezikovne znake za tvorbo posrednega govornega dejanja,
• interpretativnega branja, pripovedovanja, deklamiranja, recitiranja,
• razvijati bralno kulturo, (pred)bralno zmožnost in strategije poslušanja v predšolskem obdobju ter odzivanje na prebrano besedilo,
• uporabiti vedenje o zakonitostih simbolne igre in njenem pomenu v razvoju otrokovega govora,
• uporabiti pridobljeno vedenje o literarnih zvrsteh in oblikah mladinske književnosti, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
• uporabiti pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela znanje o vzgojnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih,
• uporabiti ustrezne strategije za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti.

V 1. letnik študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše:

• kdor je opravil maturo ali poklicno maturo oziroma zaključni izpit,
• kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu: 70 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja doseči 54 KT (90 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnihprimerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih 54 KT od 60 KT drugega letnika študijskega programa. V izjemnihprimerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora diplomske naloge.

Z vpisom v 3. letnik lahko študent prijavi temo diplomske naloge oziroma odda prošnjo za odobritev teme.

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Pristojna komisija Senata UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT.

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti.

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

• ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
• med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

• primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
• neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskemse lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Diplomant se lahko zaposli v vseh organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, najpogosteje so to vrtci in osnovne šole (prvi razred devetletke).