Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: MATEMATIČNE IGRE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Darjo Felda
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Za razumevanje vsebin predmeta in uspešno pripravo na kasnejše samostojno delo z otroki, zlasti v smislu razumevanja matematičnih iger kot pomembnih prvin za razvijanje matematičnih pojmov in konceptov ter logično-matematičnega mišljenja, mora študent imeti usvojeno znanje elementarne matematike, ki ga je absolviral do zaključka srednje šole, in zgodnjega učenja matematike. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije in predšolske pedagogike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent:

• poglobi in razširi že pridobljena znanja in sposobnosti za razvijanje otrokovega logično-matematičnega mišljenja in spretnosti,
• pozna načine, kako preko igre otroku približati matematične vsebine,
• samostojno uporablja študijsko literaturo in druge vire.

b) Splošne kompetence:

• učinkovito komunicira z učenci, razvija pozitivno skupinsko ozračje ter dobre odnose z učenci in med njimi samimi,
• vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
• izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.

c) Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

• suvereno pomaga otroku pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
• spodbuja otroka k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
• razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira otroka k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

• vloga igre pri predšolskem otroku in povezanost z matematiko,
• matematične didaktične igre - klasifikacija,
• igre s področja logike in jezika (razvrščanje, urejanje, vzorci),
• geometrijske igre (simetrija, labirinti, sestavljanke),
• aritmetične igre (igralne kocke, domine),
• igre s področja obdelave podatkov (kombinatorične situacije, verjetnost, statistični prikazi).

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih čudes. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
• Cotič, M., Hodnik, T. (1993). Igrajmo se matematiko, Prvo srečanje z verjetnostnim računom in statistiko (metodični priročnik). Ljubljana: ZRSŠŠ.
• Cotič, M., Hodnik, T., Manfreda, V., Mutić, S. (1996). Prvo srečanje z geometrijo (metodični priročnik). Ljubljana: DZS.
• Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika, priročnik za vzgojitelja. Ljubljana: DZS.
• Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2006). Matematični izzivi. Ljubljana: DZS.

b) Dopolnilna literatura*:

• Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2006). Igraje in zares v svet matematičnih čudes - učbenik z elementi delovnega zvezka za matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
• Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika. Ljubljana: DZS.
• Cotič, M., Hodnik, T. (1993). Igrajmo se matematiko, Prvo srečanje z verjetnostnim računom in statistiko (delovni zvezek). Ljubljana: ZRSŠŠ.
• Cotič, M., Hodnik, T., Manfreda, V., Mutić, S. (1996). Prvo srečanje z geometrijo (delovni zvezek). Ljubljana: DZS.

c) Dodatna literatura*:

• Revija Matematika v šoli, Zavod RS za šolstvo.
• Motik, D. (1992). Ustvarjamo in bogatimo se ob igri. Ljubljana: ZRSŠ.

19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:*
Študent:

• pozna matematične didaktične igre, primerne za predšolskega otroka,
• ima pridobljene teoretične osnove in pozna praktične rešitve pri razvijanju začetnih matematičnih pojmov, mišljenja in jezika,
• ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.

b) Uporaba:*
Študent:

• je sposoben razvijati otrokovo logično-matematično mišljenje in spretnosti,
• preko igre otroku približa matematične vsebine ter otrokove neposredne izkušnje pretvori v matematične koncepte,
• pri izgradnji matematičnega mišljenja in pojmov ter strategij reševanja problemov upošteva različnost otrok,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji.

c) Refleksija:*

• s pomočjo znanja, ki ga pridobi pri predmetu, študent kritično vrednoti svoje delo z otroki in ga sproti izboljšuje,
• študent pri predmetu dodatno razvije logično-matematično mišljenje in sposobnost opazovanja, ocenjevanja, abstrakcije in generalizacije, s čimer utrdi temelje za premišljeno ustvarjalno delo z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje, seminarji

21. Načini preverjanja znanja:

• seminarske naloge,
• izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; didaktični material, ki ga bodo študenti uporabljali pri svojem bodočem delu, študijska literatura, mreža hospitacijskih vrtcev in šol (1. razred osnovne šole) z mentorji oziroma mentoricami.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec,

oba habilitirana s področja didaktike matematike.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: viš. pred. mag. Darjo Felda, prof. dr. Mara Cotič