Predšolska vzgoja

Večkodna besedila

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: VEČKODNA BESEDILA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilka predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

30

1

učitelj

Seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

Seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

Seminarska naloga (SN)

45

1,5

Študij literature (ŠL)

30

1

Izpit in priprava nanj (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Besedilo kot komunikacijska pojavitev lahko vsebuje ob besednih tudi nebesedne znake. Tako presega jezikovne zakonitosti, in posega interdisciplinarno, na področje drugih semiotskih kodov, vse to obravnava vizualna slovnica.
Cilji predmeta Večkodna besedila so:

  • spoznati in uzavestiti pojav večkodnega besedila;
  • usvojiti vedenje o teoretičnih prijemih, ki jih pri tvorbi in dekodiranju večznakodnega besedila ponuja vizualna slovnica;
  • poglobiti in usvojiti zmožnosti tvorbe in branja ter analize večznakodnega besedila, od ilustriranih pravljic do strokovih besedil.


b) Splošne kompetence:

  • Utrjevanje jezikovne in sporazumevalne zmožnosti in s tem povečevanje zmožnosti za uspešno sporazumevanje z otroki v vrtcu.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.



c) Predmetnospecifične kompetence:

  • Zmožnost izbire ustreznih jezikovnih in nejezikovnih znakov pri tvorbi besedila.
  • Zmožnost prepoznavanja razmerja med besednim in nebesednim v besedilu.
  • Zmožnost smiselnega vključevanja nebesednega (slik, oglaševalskih besedil, grafov, zemljevidov, risb itn.) v besedilo in njegove interpretacije.
  • Zmožnost spodbujanja otrokove interpretacije slikovnih znakov (v različnih bes. vrstah: pravljicah, oglaševalskih besedilih ...).


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • Besedilo, sestavljeno iz jezikovnega in nejezikovnega koda (slikanice, oglaševalska besedila, časopisni članki, strokovna besedila ...)
  • Znak (označevalec – označenec; razmerje med njima)
  • Narativni- analitični proces (pojmovna/ideacijska metafunkcija)
  • Interaktivnost med udeleženci v kompoziciji (medosebna metafunkcija)
  • Kompozicija in večznakovno besedilo (besedilna metafunkcija)
  • Vrste razmerij med besednim in nebesednim v besedilu
  • Interpretacija večkodnega besedila


18. Literatura:
a) Osnovna literatura:
Starc, Sonja (2006): Poglavja iz vizualne slovnice. Izročki predavanj. Koper: PEF.

b) Dopolnilna literatura:
Kress, Gunther, Leeuwen, van Theo (2005): Reading Images. The Grammar of Visual Design. 9. ponatis. London, New York: Routledge.
Sonja Starc (2007): Struktura oglaševalskih besedil in njihove diskurzivne lastnosti z diahronega in sinhronega vidika. Doktorska diserzacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

c) Dodatna literatura:
Kranjc, Simona (2006): Poglavja iz skladnje otroškega govora.
Kunst Gnamuš, Olga 1984: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja.

19. Predvideni študijski dosežki:*
a) Znanje in razumevanje:
Študent/ka bo poznal/a zakonitosti večkodnega besedila, in ga bo pravilnejše in kvalitetnejše interpretiral/a in sam/a tvoril/a.

b) Uporaba:
Pridobljeno znanje bo študent/ka uporabil/a pri kritični interpretaciji učnih, učbeniških besedil, slikanic in vseh drugih večkodnih besedil in o njihovih posebnih lastnostih ozavestil/a učence.

c) Refleksija:
Študent/ka bo zmožen/a kritične presoje izbranih izraznih sredstev v svojem besedilu in besedilih drugih.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov


Metode dela:

  • Razlaga
  • Pogovor/ razprava
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera
  • (I)zbiranje primernega večkodnega besedila za določen (pedagoški) namen


21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pogoj za opravljanje pisnega izpita je na seminarju predstavljeno seminarsko delo; na pisnem izpitu študent/ka z odgovori odprtega tipa kritično presoja in teoretično utemeljuje praktične zglede.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor LCD, videoprojektor, elektronska verzija jezikovnih priročnikov, večznakovna besedila (od ilustriranih pravljic do znanstvenega besedila)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj
  • (in 1 habilitirani visokošolski sodelavec)


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Anketiranje študentov, sprotni pogovori učitelja s študenti


Učni načrt pripravila: viš. pred. dr. Sonja Starc

icon open book

Novice

20. nov. | Novice

Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.

19. nov. | Novice

Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru

V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.

icon arrow more

Dogodki