Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: GOVORNI NASTOPI
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. Jelena Sitar Cvetko
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta:

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 3.
10. Semester: 5. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in komptence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo:

• nadgrajuje spoznavanje vloge vzgojitelja/učitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok,
• razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
• na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

b. Splošne kompetence:
Študent/-ka:

• nauči se oblikovati dober, učinkovit in živ govor ter dati besedam moč, pravilno uporabljati govorno-dihalne organe,odpraviti napake in razvade v govoru, upoštevati elemente neverbalne komunikacije, obvladati telo, prostor in situacijo, obvladati knjižno pravorečno normo,
• razvija sposobnost vodenja pogovora (prepričevanje, argumentiranje, poslušanje).

c. Predmetnospecifične kompetence:
Študent/-ka:

• nauči se usmerjati otroke v učinkovito pripravo ter izvedbo govornih nastopov,
• naučiti se oblikovati kriterije in opisnike za preverjanje in ocenjevanje govornih nastopov.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine
Pri predmetu se ukvarjamo s tehniko govora – od priprav na govor do govornega nastopa. Izpostavljamo različne govorne situacije, v katerih se znajdemo kot govorci in kot učitelji. Pri tem upoštevamo knjižno izreko, ki je pri delu v razredu nujno potrebna. Študenti so ves čas aktivni, saj je predmet zasnovan v obliki delavnic. Študenti se učijo osnovnih tehnik sproščanja, s katerimi premagujemo strah pred nastopom in tehnike pravilnega dihanja ter pravilnega oblikovanja govornih organov. Seznanijo se s postopkom priprave na govor, ki zajema tako vsebinsko, pravorečno kot psihično pripravo. Težišče je v iskanju lastnega načina, ki je posamezniku najbližji. Vsak študent pripravi svoj govorni nastop, ki ga predstavi ostalim študentom. Pri analizi govora ne ocenjujemo posameznika kot osebnosti, ampak le njegov govor. Opozarjamo na posamezne slabosti, napake, ki jih moramo odpraviti, mašila. Pri vseh oblikah dela se študent osredotoča na neverbalno komunikacijo in vadi odkrivanje motečih, neprijetnih … elementov neverbalne komunikacije.
Študent spoznava razliko med govorjeno in prebrano besedo, pri govoru pa se približa knjižni normi, ki je pri delu v razredu nujna.
V okviru tematike govornih nastopov v razredu se študent seznani z zahtevami Učnega načrta za izvedbo govornih nastopov. Nauči se ustreznih didaktičnih pristopov za motivacijo otrok za govorne nastope, kakor tudi ustreznih strategij za oblikovanje in izvedbo govornih nastopov otrok. Nauči se postaviti kriterije in njim ustrezne opisnike za preverjanje in ocenjevanje govornih nastopov.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Toporišič, Jože (1978). Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Založba Obzorja.
• Rupel, Mirko (1992). Slovensko pravorečje: navodila za zborno izreko. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Škarić, Ivo (1996). V iskanju izgubljenega govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.
• Newton Casson, Herbert (1995). Umetnost govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.
• Učni načrt za slovenščino (1998). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport. Urad za šolstvo.
• Sentočnik, Sonja (2004). Zakaj potrebujemo opisne kriterije in kako jih pripravimo. Preverjanje in ocenjevanje. Letnik 1, št. 1,2. Melior d.o.o. Založba Educa.
• Močivnik, Leonida. Ocvirk, Nadja (2000). Priprava na izvajanje govornega nastopa v osnovni šoli. V Slovenščina v šoli (ur. Starc, Sonja), št. 4. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

b. Dopolnilna literatura:

• Kunst-Gnamuš, Olga (1984). Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
• Kunst-Gnamuš, Olga (1989). Jezikovna komunikacija v razredu. V: Sodobna pedagogika, št. 5/6, str. 257-269.
• Kunst-Gnamuš, Olga (1995). Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
• Vodopivec, Milan. Vodopivec, Matija (2004). Sporočilna tehnika pisanja. Kako raziskujem, pišem, nastopam. Ljubljana: Cankarjeva založba.

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*

• Študent/-ka pozna načela učinkovitega govornega nastopanja.
• Upošteva strategije govornega nastopanja, ki jih je spoznal/-a in usvojil/-a pri predmetu Slovenski jezik.
• Zna oblikovati premišljeno pripravo govornega nastopa na ravni razvijanja teme, načina predstavitve, suverenosti nastopa – zvočne in vidne prvine govora, očesni stik s poslušalci.
• Pozna kriterije, ki določajo sodobne načine vrednotenja govorne zmožnost tako otrok kot odraslih.

b. Uporaba:*

• Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele za razvijanje govorne zmožnosti.
• Učinek pridobljenega procesnega in vsebinskega znanja na svojo zmožnost govornega nastopanja smiselno vključuje v učno-vzgojni proces.
• c. Refleksija:*
• Zmožen/-na je ovrednotiti svoje govorno nastopanje in nastopanje učencev glede na uresničevanje zastavljenih ciljev.
• Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, projektno delo, igra vlog, individualni študij predpisane literature, individualna in/ali skupinska izdelava seminarja, individualne in skupinske konzultacije, individualna evalvacija in refleksija lastnega dela, izdelava portfolija .

21. Načini preverjanja znanja:

• pisni/ustni izpit (60% ocene),
• opravljen govorni nastop (20% ocene),
• seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene),

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:

• učilnica s sodobno IKT opremo

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:

• habilitiran visokošolski učitelj,
• habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25. Metode in oblike evavacije.

• samoevalvacija,
• študentska anketa.

Učni načrt pripravili: asist. mag. Barbara Baloh, doc. dr. Vida Medved Udovič