Predšolska vzgoja

Sporazumevanje in mediji v sodobni družbi

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SPORAZUMEVANJE IN MEDIJI V SODOBNI DRUŽBI
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta (učni načrt pripravil): doc. dr. Urban Vehovar
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarske vaje (SV)

45

1,5

Učitelj in sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

Izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

Študij literature (ŠL)

60

2

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Razvojna psihologija, Teorija vzgoje s predšolsko pedagogiko, Pedagoška psihologija
  • priporočeni predmeti: Učna tehnologija


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji
Splošen cilj predmeta je pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja o sredstvih in razsežjih sporočanja v sodobni družbi, vključno z razumevanjem njihovega vplivanja na medčloveška razmerja, s poudarkom na delu vzgojno-izobraževalnih institucij, tj. vrtca in šole. Poseben poudarek je dan razumevanju in obvladovanju procesov sporočanja v vsakdanjem življenju, v povezavi z delom in vlogo pedagoških delavk oz. delavcev ter njihovim odnosom z otroki, s starši ter širšo javnostjo. Osnovni cilji predmeta so:

  • poznavanje medijev in njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete, ter sposobnost za obvladovanje novih medijev in njihovo uporabo pri pedagoškem delu;
  • razumevanje značilnosti medosebne komunikacije v izobraževalnih institucijah, poznavanje učinkov in metod medosebnega sporočanja med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter vzgojiteljicami / vzgojitelji in učiteljicami / učitelji; razumevanje vloge čustev, empatije ter razmerja med verbalno in neverbalno komunikacijo; in poznavanje metod za spodbujanje medosebnega sporočanja med ključnimi akterji v vzgojnem procesu.


b) Splošne kompetence

  • Sposobnosti za sodelovalno / timsko delo, sposobnost komuniciranja.
  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti.
  • Sposobnost uporabe IKT.


c) Posebne kompetence v vzgoji in izobraževanju

  • Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
  • Sodelovanje s starši.
  • Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.).


d) Posebne kompetence za predšolsko vzgojo

  • Sodelovanje v paru s pomočnico vzgojiteljice, vzgojiteljico ali učiteljico, timskega dela v strokovnem kolektivu vrtca in sodelovanje z drugimi strokovnjaki zunaj vrtca.
  • Učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

Sklop I.
Medosebno sporočanje
Sporočanje med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter vzgojiteljicami / vzgojitelji, učiteljicami / učitelji

i Pedagoška komunikologija

ii Učinki sporočanja med starši in vzgojno institucijo /vrtcem ali šolo/

iii. Značilnosti medosebnega sporočanja
1. vloga čustev pri medosebnem sporočanju
2. pomen čustvene inteligence
3. vloga empatije pri medosebnem sporočanju in v vzgojnem procesu
4. razmerje med verbalno in neverbalno komunikacijo - obvladovanje razsežij verbalne in neverbalne komunikacije

iv. Od konflikta k medosebnemu razumevanju
1. komunikacija kot prikriti kurikul
2. komunikacija kot transakcijsko razmerje
3. zvrsti konfliktov in načini njihovega preseganja

Sklop II.
Vzgoja za medije

  • - Razumevanje delovanja medijev in vzpostavitev kritičnega odnosa do medijev in medijske produkcije
  • - Vpliv medijev na oblikovanje otrokove identitete
  • - Mediji in nasilje

i. Družina, mediji in vzgojni učinki

  • - Vzpon novih medijev /medmrežje, dostopnost medmrežnih vsebin/

i. Razumevanje delovanja novih medijev in njihovega vpliva na vsakdanje življenje v visokorazvitih družbah
ii. Uporaba novih medijev – pozitivni in negativni učinki novih medijev

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

  • Brajša, P., Pedagoška komunikologija, Glotta Nova, Ljubljana 1993
  • Erjavec, K. (1999). Medijska vzgoja [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/06/vzgoja/>
  • Erjavec, K. in Volčič, Z., Odraščanje z mediji, ZPMS, Ljubljana 1999
  • Goleman, D., Čustvena inteligenca, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997
  • Tomori, M., Psihologija telesa, DZS, Ljubljana 1990

b) Dopolnilna literatura:

  • Dolničar, V. in Nadoh, J., Mladostniki v novem medijskem okolju: ključne ugotovitve raziskave, 2001 [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://divide.ris.org/uploadi/editor/16%20-%20Poglavje%201..pdf>
  • Media Watch. Otroci in televizija, 2000 [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/08/otroci/>
  • Pedagoška fakulteta Maribor. Vzgoja za medije, 2003 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.pfmb.uni-mb.si/mm1/pdf/MM_medijska_vzg.pdf>

c) Dodatna literatura:

  • Jeriček, H., Internet v šoli. Vzgoja, II, št. 7, str. 33-37, 2000
  • Jeriček, H., Ali mediji res vplivajo?. Vzgoja, II, št. 8, str. 8-11, 2000


19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:
Poznavanje starih in novih medijev, njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete in na odnos otrok do nasilja ter sposobnost kritičnega razbiranja in kreativne uporabe medijskih informacij; in razumevanje ter obvladovanje procesov medsebojnega sporočanja, ki potekajo v vrtcu ali šoli.

Z uspešnim zaključkom pri predmetu pridobi študentka / študent naslednja znanja:

  • Informacijska pismenost
  • Sposobnost za presojo učinkov starih in novih medijev
  • Razumevanje procesov sporočanja v vzgoji in izobraževanju
  • Organizacijske in vodstvene spretnosti v vzgoji in izobraževanju


b) Uporaba
Študentka / študent uporabi pri predmetu pridobljena znanja pri pridobivanju informacij, ki jih posredujejo mediji, usposobi se za kreativno in kritično uporabo pridobljenih informacij v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki poteka v vrtcu ali šoli. Pridobljena znanja uporabi v procesu medijskega opismenjevanja otrok, otroke usposobi za iskanje in uporabo medmrežnih virov. Študentka / študent se usposobi za učinkovito komuniciranje z otroki, sodelavci, nadrejenimi in starši.

Študentka / študent pridobi naslednja uporabna znanja:

  • usposobljenost za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije
  • usposobljenost za pedagoško vodenje skupine / razreda
  • znanja za usposabljanje učencev za učinkovito učenje, z uporabo novih in starih medijev
  • sodelovanje z zaposlenimi, timsko delo v vrtčevskem ali šolskem kolektivu
  • učinkovito komuniciranje s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi, vključno s sposobnostjo razreševanja konfliktov in sposobnostjo za ustvarjanje pozitivne komunikacijske klime


c) Refleksija
Študentka / študent se usposobi za refleksijo komunikacijskih procesov, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih institucijah.

Refleksivno razsežje pridobljenih znanj študentke / študenta vključuje:

  • kritično presojo učinkov delovanja starih in novih medijev
  • samorefleksijo sporočanja v razmerju do otrok, sodelavcev in nadrejenih ter staršev


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

  • Laboratorijske vaje


21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • Aktivno sodelovanje – izvajanje laboratorijskih vaj
  • Izpit


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica z avdiovizuelno opremo.
Prostori za izvedbo laboratorijskih vaj – laboratorij.
Laboratorijska oprema.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec – asistent


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
Sprotni razgovori učitelja in asistenta s študenti
Ocenjevanje uspešnosti izvajanja predmeta (anonimna anketa študentov)
Analiza uspešnosti študentov pri izpitih


Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar

icon open book

Novice

20. nov. | Novice

Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.

19. nov. | Novice

Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru

V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.

icon arrow more

Dogodki