Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: FILOZOFIJA VZGOJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Tomaž Grušovnik
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: tretji
10. Semester: šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent: vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji: Cilj predmeta je kritično prepoznavanje konstitucije otroštva skozi diskurze in institucije ter razumevanje vzgoje kot protislovnega oblikovanja (post)modernega subjekta. Kritična analiza vzgojnih institucij in njihovih konceptualizacij je usmerjena v takšno razumevanje dela z otroki, ki prispeva k izgrajevanju avtonomne profesionalne etike. Posledično ti cilji in ustrezne aktivne oblike dela usposobijo študentke za avtonomno delo in komunikacijo, ki slonita na širši kulturni izobrazbi in toleranci do njenih različnih vsebin in oblik. Predmet prispeva k razumevanju odnosa med vzgojo in družbenimi sistemi. Ožji predmetni cilji so poznavanje filozofskih konceptov, ki so povezani z vzgojnimi diskurzi, sposobnost branja teoretskih besedil, pisanje strokovnih besedil in sodelovanje v strokovno argumentiranih razpravah.
b) Splošne kompetence:
c) Predmetnospecifične kompetence*:

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine: Specifika in pogoji nastanka filozofije (Platon). Otrok in filozofija. Klasifikacije in hierarhije vednosti. Od razsvetljenstva do postmoderne: konstitucija subjekta. Vednost/oblast. Pedagogika kot del industrijske kulture. Dekonstrukcija subjekta: Nietzsche in Freud. Dialektika razsvetljenstva (T. Adorno). Totalnost vzgojnih institucij in njenih diskurzov (M. Foucault). Oblikovanje otroštva: pedagoška produkcija delavca ali potrošnika (patološki narcis; C. Lasch). Družba spektakla (G. Debord), mediji in informacijska družba: spremembe v (re)produkciji otroštva. Imperij (A. Negri, M. Hardt): otrok v globalni vojni – sistemi izključevanja in nasilja. Anti-oblast (J. Holloway) in pedagogika zatiranih (P. Freire). Kritična teorija edukacije (H. Giroux, P. McLaren), postkolonialne študije in queer teorija. Etika (izhodišča): Aristotel, Kant idr. Kapitalizem in liberalistična etika egoizma. Profesionalna etika vzgojitelja: med manipulacijo in komunikacijo (J. Habermas). Seminarski projekti se spreminjajo glede na aktualna družbena vprašanja, upošteva se motivacija študentov, v ospredju je filozofska analiza institucij in diskurzov, ki sooblikujejo otroštvo: demokratična vzgoja, avtoritarnost, toleranca, nasilje, fenomenologija postmodernih subjektivitet, etika itn.

18. Literatura:
a: Osnovna literatura: .

• Freire, P. (1996) Pedagogy of the Opressed. London. Penguin Books.
• Fürst, M.(1990). Filozofija. Ljubljana. Državna založba Slovenije.
• MacIntyre, A. (1993). Kratka zgodovina etike. Ljubljana. Znanstveno in publicistično središče.
• Rutar, D. (2002). Učitelj kot intelektualec. Radovljica. Didakta.

b: Dopolnilna literatura:

• Giroux, H. A. (1997). Pedagogy and the Politics of Hope: Theory, Culture and Schooling. Boulder. Westview Press.
• Gutmann, A. (2001). Demokratična vzgoja. Ljubljana. Civitas.
• Young, R. E. (1989) A Critical Theory of Education. New York. Harvester Wheatsheaf

c: Dodatna literatura:

• Foucault, M. (1991). Vednost – oblast – subjekt. Ljubljana. Krt. (izbor)
• Hardt, M. in Negri, A. (2005). Multitude. Ljubljana. Študentska založba. (izbor)
• Holloway, J. (2004). Spreminjamo svet brez boja za oblast. Ljubljana. Študentska založba. (izbor)

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje: Študentke morajo poznati osnovne opredelitve vednosti ter njene oblike in vlogo v moderni. Poznati morajo temeljne koncepte, ki so oblikovali razsvetljenstvo (I. Kant) ter avtorje in koncepte, ki so ta projekt kritizirali ali relativizirali (Nietzsche, Adorno, Lyotard). Poznati morajo temeljne koncepte v etiki (Aristotel, Kant in sodobne konceptualizacije). To znanje smiselno nadgradijo s sodobnimi opredelitvami oz. dekonstrukcijami subjekta (Foucault, Derrida). Študentke morajo poznati osnovne teoreme, ki pojasnjujejo sodobne družbene pojave (imperij, multituda, mreženje). Našteta znanja služijo predvsem razumevanju zgodovinsko in kulturno pogojene konstitucije subjekta in njegovih protislovnih vlog, ki pridejo do izraza v različnih pedagoških politikah. To razumevanje sloni na razumevanju posameznih teorijah subjektivnosti, ki segajo od filozofske tradicije do sodobnih avtorjev.

b. Uporaba: Projektno seminarsko in mentorsko delo povezuje in identificira temeljna filozofska znanja in razumevanja z drugimi pedagoškimi diskurzi, obenem pa omogoča kvalitativno analizo pedagoških praks ter njihovo umestitev v širši kulturni in politični okvir. Filozofski pojmi in teoremi prispevajo k poglobljenemu razumevanju pedagoških ved in praks ter preseganju enostranskosti, ki izhajajo iz znanstvenih specializacij.

c. Refleksija: Izbrana poglavja iz filozofije in razumevanje sodobne dekonstrukcije subjekta izgrajujejo sposobnost kritične samorefleksije študentk. S krepitvijo kulturnega vidika vednosti prevrednotijo tehnično-manipulativni pristop k vzgoji s kulturno-komunikacijskim. Temeljni študijski dosežek predmeta je refleksija pedagoške prakse in diskurzov, ki jo oblikujejo.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja: Predavanja so uvod in podpora samostojnemu študiju. Študentkam se predstavi filozofska analiza besedil in prek aktivne udeležbe predstavijo filozofska vprašanja, ki izhajajo iz njihove vsakdanje izkušnje. Ta vprašanja se potem osvetlijo z različnimi filozofskimi koncepti. Seminarji so namenjeni izključno samostojnemu delu študentk. Sestavljeni so tematsko-projektno, gre za raziskovalni seminar, kjer v aktivnem sodelovanju študentk ob pomoči mentorja definirajo problem, se usmerijo v študij ustrezne literature, izdelajo samostojno pisno delo, katerega rezultate preverijo v zaključni razpravi. Opisane oblike dela podpirajo še neposredne konzultacije (govorilne ure, elektronska pošta, elektronske novice, interaktivne spletne strani itn.).

21. Načini preverjanja znanja: ustni ali pisni izpit (numerične ocene v skladu s statutom), seminarska naloga (ni/opravil).

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta: učilnice s primerno IT (računalnik priključen na medmrežje, projektor)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija, evalvacija s strani študentov, vzgojiteljic in mentorja ter študentsk anketa.

Učni načrt pripravil: doc. dr. Darij Zadnikar