Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: ZGODNJE UČENJE MATEMATIKE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Darjo Felda
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: tretji
10. Semester: peti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14.Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Za razumevanje vsebin predmeta in uspešno pripravo na kasnejše samostojno delo z otroki, zlasti v smislu razvijanja prvih matematičnih pojmov in konceptov ter logično-matematičnega mišljenja, mora študent imeti usvojeno znanje elementarne matematike, ki ga je absolviral do zaključka srednje šole. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije in predšolske pedagogike.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent:

• poglobi in razširi že pridobljena znanja in sposobnosti za razvijanje otrokovega logično-matematičnega mišljenja in spretnosti,
• pozna matematične vsebine, ki so primerne za predšolskega otroka,
• pozna načine, kako preko igre otroku približati matematične vsebine,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji,
• samostojno uporablja študijsko literaturo,
• prenaša pridobljene zmožnosti v prakso.

b) Splošne kompetence:

• učinkovito komunicira z učenci, razvija pozitivno skupinsko ozračje ter dobre odnose z učenci in med njimi samimi,
• pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti upošteva razvojne značilnosti in individualne posebnosti otrok ter zakonitosti in dejavnike uspešnega usvajanja konceptov,
• vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
• je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
• izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.

c) Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

• suvereno pomaga otroku pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
• otroka uvaja v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
• spodbuja otroka k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
• pomaga otroku pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
• razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira otroka k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
• preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

• oblikovanje matematičnih pojmov, teoretični koncepti,
• logika in množice: opazovanje, razvrščanje, urejanje, vzorci, relacije, preprosti prikazi, razlage,
• problemi in problemske situacije: matematika iz otrokovega vsakdana,
• aritmetika: začetni koncept števila, preproste računske operacije,
• geometrija: oblike, preproste transformacije (simetrija),
• merjenje: dolžina, ploščina, prostornina, masa, čas, denar,
• obdelava podatkov,
• orientacija v prostoru,
• integracija matematike z drugimi vsebinami,
• vloga jezika pri matematiki, postavljanje vprašanj,
• načrtovanje matematičnih dejavnosti za otroke.

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• Labinowicz, E. (1980). Izvirni Piaget: mišljenje – učenje – poučevanje. Ljubljana: DZS.
• Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2006). Igraje in zares v svet matematičnih čudes - učbenik z elementi delovnega zvezka za matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
• Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Felda, D. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih čudes. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: DZS.
• Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika. Ljubljana: DZS.
• Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika, priročnik za vzgojitelja. Ljubljana: DZS.

b) Dopolnilna literatura*:

• Meadows, S. (1993). The Child as Thinker: The Development and Acquisition of Cognition in Childhood. London: Routledge.
• Skemp, R. R. (1986). The Psychology of Learning Mathematics. Penguin Books.
• Dickson, L., Brown, M., Gibson, O. (1991). Children Learning Mathematics: A Teacher's Guide to Recent Research. Cassell Education.
• Thyer, D., Maggs, J. (1992). Teaching Mathematics to Young Children. Cassell Education.
• Revija Matematika v šoli, Zavod RS za šolstvo.

c) Dodatna literatura*:

• Kamenov, E. (1989). Intelektualno vaspitanje kroz igru. Beograd: Zavod za učbenike i nastavna sredstva.
• Motik, D. (1992). Ustvarjamo in bogatimo se ob igri. Ljubljana: ZRSŠ.

19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:*
Študent:

• pozna matematične vsebine, ki so primerne za predšolskega otroka,
• ima pridobljene teoretične osnove in pozna praktične rešitve pri razvijanju začetnih matematičnih pojmov, mišljenja in jezika,
• pozna primerne metode dela, ki jih bo izbral na osnovi opazovanja otroka in sledenja otrokovega razvoja,
• se zna natančno izražati in uporabljati osnovne elemente matematičnega jezika,
• ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.

b) Uporaba:*
Študent:

• je sposoben razvijati otrokovo logično-matematično mišljenje in spretnosti,
• preko igre otroku približa matematične vsebine ter otrokove neposredne izkušnje pretvori v matematične koncepte,
• pri izgradnji matematičnega mišljenja, pojmov in strategij reševanja matematičnih problemov upošteva različnost otrok,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji.

c) Refleksija:*

• s pomočjo znanja, ki ga pridobi pri predmetu, študent kritično vrednoti svoje delo z otroki in ga sproti izboljšuje,
• študent pri predmetu dodatno razvije logično-matematično mišljenje in sposobnost opazovanja, ocenjevanja, abstrakcije in generalizacije, s čimer utrdi temelje za premišljeno ustvarjalno delo z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje, seminarji, praktično delo v VIZ (vrtec, šola)

21. Načini preverjanja znanja:

• seminarske naloge,
• nastop v vrtcu oziroma v 1. razredu osnovne šole v okviru integrirane prakse,
• izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; didaktični material, ki ga bodo študenti uporabljali pri svojem bodočem delu, študijska literatura, mreža hospitacijskih vrtcev in šol (1. razred osnovne šole) z mentorji oziroma mentoricami.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec,

oba habilitirana s področja didaktike matematike, ter mentor na hospitacijskem VIZ (vrtec, šola).

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.

• študentska anketa,
• pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: viš. pred. mag. Darjo Felda, prof. dr. Mara Cotič