Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: LUTKE, DRAMA, MEDIJI
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. Jelena Sitar Cvetko
4. Število KT: 6
5. Učni jezik: slovenščina

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Obveznosti Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:

• Študent/-ka teoretično in praktično spoznava možnosti vključevanja lutk, drame in medijev v kurikulum predšolske vzgoje in se usposablja za samostojno delo z omenjenimi umetniškimi sredstvi v vrtcu.

b) Splošne kompetence:

• Sposobnosti za sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov področja v povezavi z drugimi področji predmetnika.
• Razumevanje in uporaba specialno metodičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v vrtcu.
• Estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih

c) Predmetnospecifične kompetence:

• Sposobnost komunikacije skozi umetnost in z umetnostjo.
• Vključevanje umetniških vsebin za vzgojo doživljajske in estetske občutljivosti.
• Osnovno spoznanje o umetnosti kot zaželeni obliki komunikacije med otroki in odraslimi (neverbalna komunikacija z uporabo elementov teh umetnostnih vej), ki nadomesti frontalne, bolj stresne oblike komunikacije
• Osnovno znanje o obravnavanih umetniških vejah, skupne prvine in bistvene razlike med njimi, zlasti njihov pomen za razvoj predšolskega in šolskega otroka, ko jih sprejema in ko jih po svojih močeh (po)ustvarja.
• Smiselno povezovanje vsebin predmeta z drugimi predmeti in predmetnimi področji.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

Lutke:

• Izvor lutkovne umetnosti
• Osnovni obrisi razvoja in tehnologije raznih vrst lutk.
• Preproste lutkovne tehnike in osnove animacije.
• Likovne zakonitosti in materiali, organizacija prostora.

Drama:

• Gledališke zvrsti in simbolično sporočanje.
• Govor in scenske umetnosti.
• Pripoved, recitacija,dramatizacija, ilustrirana obnova.
• Gledališče kot socializacija in senzibiliziranje

Mediji:

• Razvoj filma in žanrov.
• Osnove filmske tehnologije – nastajanje filma.
• Filmi za otroke (animirani filmi, igrani filmi).
• Televizijske oddaje in video (spoti) namenjeni otrokom.

Otrok in umetnost:

• Pomen umetnosti v človekovem življenju.
• Razvoj umetnosti za otroke in z otroki.
• Komunikacija otroka z umetnostjo in skozi umetniško izražanje.
• Kulturna vzgoja, otrokova umetnostna ustvarjalnost, zmožnosti otrokovega dojemanja in izražanja.
• Simbolna igra z gledališkimi izraznimi sredstvi (lutka, maska, gib, govor, pantomima…).
• Vloga video in digitalne tehnike za otrokov vsestranski razvoj.

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• Korošec, H., Majaron, E., (2002). Lutka iz vrtca v šolo.Ljubljana: Pef.
• Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006): Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta.
• Munitić, R., Kovačič, L., (1988). Dežela animiranih čudes. Ljubljana: DDU Univerzum.
• Lukan, B., (1998). Gledališki pojmovnik. Radovljica: Didakta.

b) Dopolnilna literatura:

• Bastašić, Z. (1990). Lutka ima i srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga.
• Cvetko, I. (1996). Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.
• Zupančič, Z., (1993). Gledališki vademekum. Ljubljana: samozaložba
• Korošec, H. (1996). Radost gledaliških delavnic. Celje: Samozaložba.
• Sitar, J., (2001). Zgodbe za lutke in prste. Ljubljana: DZS.

c) Dodatna literatura:

• Bernier, M., O'Hare J., (ed.) (2005). Puppetry in education and therapy. Bloomington, Indiana: Authorhouse.
• Hunt, T., Renfro, N., (1982). Puppetry in Early Childhood Education. Austin, Texas: Nancy Renfro Studios.
• Parkinson, D. (2004). Film. Ljubljana: MK.
• Varl, B., (1995 – 1998). Moje lutke. Šentilj: Aristej.
• McCaslin, N., (2006). Creative drama in the classroom and beyond.
• Boston: Pearson Education.
• www.Youandmepuppets.com

19. Predvideni študijski dosežki:*
a) Znanje in razumevanje:
Študent/ka:

• Pozna značilnosti in razvoj posameznih umetniških področij predmeta.
• Pozna in razume pomen teh oblik ustvarjanja v človekovem življenju, za otrokovo socializacijo in odkrivanje kreativnosti.
• Pozna možnosti kreativnega vključevanja umetniških medijev v kurikul.

b) Uporaba:

• zna vključiti v delo v vrtcu/šoli na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega procesa umetnostne oblike gledališča, lutk in medijskih umetnosti.
• samostojno uvaja ta izrazna komunikacijska področja v vsakdanje delo.

c) Refleksija:
Študent/ka:

• skozi umetniško delo razvija svojo ustvarjalnost, kritičnost in občutek odgovornosti
• sledi dogajanju in sam/a raziskuje in ovrednoti možnosti komunikacije z umetnostjo in skozi umetnost v vrtcu in zunaj njega.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Predavanja potekajo ob vizualni podpori slikovnega in video gradiva iz poklicne izkušnje ter dela v vrtcu oz.šoli. Vaje potekajo kot delavnice z aktivnim sodelovanjem vseh študentov v timskih projektih, ki jih izvedejo v povezavi s kurikularnimi cilji v vrtcu oz. 1.r.devetletke.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Sumativno ocenjevanje, ki ga sestavljajo:
ocena pisne refleksije ogleda umetniških del,
predstavitev in pisna evalvacija izvedenega projekta v vrtcu ali 1. razredu devetletke (timski),
pisni ali ustni izpit - poznavanje vsebin gledališko-lutkovnega področja v pedagoški praksi.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Za skupino:

• DVD in video predvajalnik
• televizija
• Video kamera
• Grafoskop
• Računalnik

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija:
25. Metode in oblika evalvacije
Sprotna samoevalvacija, evalvacija s strani študentov, vzgojiteljic in mentorja ter študentsk anketa.


Učni načrt pripravila: viš. pred. mag. Helena Korošec, red.prof. Edi Majaron