Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: ZGODNJE UČENJE NARAVOSLOVJA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Nives Kovač, dr. Nataša Dolenc-Orbanić, pred.

4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu metodika začetnega naravoslovja ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v vrtcu.

• Sintetično, analitično, ustvarjalno in problemsko mišljenje.
• Poznavanje narave naravoslovja (posebnosti naravoslovja) v primerjavi z drugimi vedami.
• Razumevanje temeljnih naravoslovnih zakonov ter naravoslovnih postopkov.
• Poznavanje posebnosti razvoja razumevanja naravoslonih pojmov glede na razvojno stopnjo otrok.
• Poznavanje primernih didaktičnih pristopov za spodbujanje radovednosti in za odkrivanje okolja (področje narave v vrtcu) ter zakonitosti v naravi.
• Poznavanje primernih didaktičnih pristopov za prenos znanja na stopnji predšolske vzgoje.
• Sposobnost za samostojno načrtovanje, organizairanje in vodenje otrok pri dejavnostih s področja narave.
• Ustvarjalnost in iniciativnost pri izboru in pripravi vsebin ter izboru dejavnosti.
• Samokritičnost in sposobnost refleksije in samoocenjevanja ter prizadevanje za večjo kakovost.
• Razvijanje odnosa do narave in živih organizmov, ohranjanje in spoštovanje raznolikosti.

b) Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje naravoslovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c) Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje naravoslovnih spretnosti in sposobnosti.
• Poznavanje zakonitosti učno-vzgojnega procesa.
• Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja začetnega naravoslovja ter pridobitev praktičnih znanj za (zgodnje) učenje in poučevanje naravoslovja.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

• pojem snov, teorija o delčni naravi snovi, lastnosti snovi, razvrščanje snovi, spreminjanje snovi (spreminjanje stanj, raztapljanje, kemijska reakcija)
• razvoj razumevanja pojma snov in spreminjanje snovi pri otrocih
• energijske spremembe spremljajo pojave
• medsebojno delovanje teles (sile)
• opisovanje in razvrščanje različnih gibanj
• vzroki za gibanje in posledice gibanj
• pogosti vremenski in astronomski pojavi
• svetloba in zvok, nastanek, razširjanje in zaznavanje ter spremljajoči pojavi
• povezava med živim in neživim svetom
• lastnosti žive narave
• poznavanje vzrokov za raznolikost in podobnost v naravi
• razvrščanje živih organizmov
• spremembe v okolju, povezane z letnimi časi
• značilnosti različnih ekosistemov (gozd, travnik, mlaka, morje, ...)
• didaktični pristopi: pri odkrivanju lastnosti snovi, predmetov (teles) in organizmov v otrokovem okolju in v naravi; pri razvijanju razumevanja pojavov v neživi naravi, procesov v živi naravi; za delo z otroci v neposrednem okolju (izkušenjsko učenje)
• metode vrednotenja in refleksije opravljenih dejavnosti

18. Literatura:
Osnovna literatura:

• Krnel. D., 1993: Zgodnje učenje naravoslovja,. Ljubljana: DZS.
• Krnel D., 2004: Pojmi in postopki pri spoznavanju okolja, priročnik z učitelje prvega triletja O.Š., Ljubljana: Modrijan
• Bajd B., s sod. 1998: Od doma do šole, učbenik za spoznavanje okolja, Ljubljana: Modrijan.
• Bajd B., s sdo. 1998: Od doma do šole, priročnik za učitelje, Ljubljana: Modrijan.
• Labinowicz E., 1989: Izvirni Piaget, Ljubljana: DZS.
• Marjanovič-Umek L., (urednik), 2001: Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce, Maribor: Obzorja- Osnovnošolski učbeniki z naravoslovno vsebino.

Dopolnilna literatura:

• Naravoslovne revije: Naravoslovna solnica, Kemija v šoli, Fizika v šoli, GEA, Življenje in tehnika, Proteus, Science and Children, Science Scope: A Journal for Middle and Junior High School Science Teachers, The Science Teacher

Dodatna literatura:

• Harlow, R. in dr. (1995): Veselje z znanostjo, Drobne živali, Pomurska založba, Murska Sobota
• Harlow, R. in dr. (1992): Veselje z znanostjo, Letni časi, Pomurska založba, Murska Sobota
• Harlow, R. in dr. (1992): Veselje z znanostjo, Rast, Pomurska založba, Murska Sobota
• Harlow, R. in dr. (1995): Veselje z znanostjo, Drevesa in listi, Pomurska založba, Murska Sobota
• Kordi., T.: Biologija 7- Naše telo, DZS, Ljubljana
• Parker, S. (1992): Kako deluje narava, Založba obzorja Maribor, Maribor
• Panafieu, J. B. (1997): Evolucija, nenavadna družina, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
• Scott, M. (1994): Ekologija, Vodnik po rastlinskem in živalskem svetu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
• Tarman, K. (1997): Biologija 6 . Ekologija, DZS, Ljubljana
• Walpole, B. in Ferbar, J. (1990): Veselje z znanostjo, Voda, Pomurska založba, Murska Sobota

19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:

• Pozna skupne značilnosti naravoslovja, metode raziskovanja.
• Razume temeljne naravoslovne zakone o živi in neživi naravi.
• Pozna različne razvrstitve snovi in jih ustrezno uporablja.
• Pozna najpogostejše snovi iz otrokovega okolja (voda, zrak, prst, kamnine, naravne in pridobljene materiale).
• Pozna pojem energije in razume vlogo energijskih sprememb pri naravnih procesih.
• Razume mehanizme medsebojnega delovanja teles (sile).
• Pozna različne vrste gibanj, vzroke zanje in njihove posledice.
• Pozna najpogostejše vremenske in astronomske pojave, vzroke zanje in njihove posledice.
• Pozna lastnosti svetlobe in zvoka, oddajnike, prenosnike in sprejemnike.
• Razume temeljne vzroke za podobnost in razlike med organizmi.
• Pozna soodvisnost žive in nežive narave.
• Pozna najznačilnejše organizme iz otrokovega okolja.
• Pozna naravoslovne postopke primerne za otroke v vrtcu.

Uporaba:

• Uporablja pridobljena znanja: za poglabljanje naravoslovnega znanja in za sledenju dogajanju v naravoslovnih vedah; pri ravnanju s snovmi, energijo, organizmi in drugimi dejavniki žive in nežive narave; pri presoji vsebin in dejavnosti za predšolske otroke; pri načrtovanju dela v vrtcu.
• Uporablja ustrezne pripomočke in literaturo ter vire iz bližnjega okolja.
• Načrtuje in izvaja dejavnosti, ki vodijo k oblikovanju temeljnih naravoslovnih pojmov (snov, energija, sila, gibanje, svetloba, zvok, organizem, rastlina, žival, …).
• Uporablja vsebini (dejavnostim) primerne didaktične pristope (npr. kognitivni konflikt).
• Povezuje znanja iz razvojne psihologije z odkrivanjem naravoslovnih zakonov.
• Povezuje področje naravoslovja z matematiko, jezikom, področjem umetnosti in drugimi področji.
• Spodbuja opazovanje sprememb (vremenskih in astronomskih) na dnevnem in nočnem nebu in usmerja pri iskanju razlag zanje.
• Vodi in usmerja raziskovalno in projektno delo otrok o pojavih v okolju.
• Načrtuje in izvaja dejavnosti, ki oblikujejo občutljivost in primeren odnos do okolja.
• Organizira okolje, ki je spodbudno za razvoj naravoslovnih pojmov in razvoj mišljenja.
• Načrtuje in izvaja dejavnosti, ki razvijajo pozornost do sprememb v naravi (časovne in krajevne).
• Uporablja ustrezne pripomočke in literaturo ter vire iz bližnjega okolja.

Refleksija:
Analizira in vrednoti svoje delo in delo otrok. Uporablja različne metode za refleksijo (portfelj, dnevnik, razstava,…)

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

• Predavanja, laboratorijske vaje, samostojno delo, uporaba ICT, individualne naloge, seminarske naloge, terenske vaje, nastopi v okviru integrirane prakse.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• Pogoji za opravljanje izpita: Opravljene LV, SV, TV, IP in individualne naloge.
• Ustno, pisno, praktično preverjanje znanja, seminarska naloga, poročila in izdelki.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Učilnica z avdio-vizualno opremo.
• Zbirka demonstracijskih eksperimentov.
• Zbirka učnih načrtov, učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za učitelje, ostala naravoslovna literatura .
• Opremljen laboratorij za naravoslovje
• Po en mikroskop in stereolupa na 2 študenta.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec
• 1 habilitiran laborant

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Študentska anketa, samoevalvacija, neposredni razgovori s študenti.

Učni načrt pripravili: viš. pred. mag. Claudio Battelli, viš. pred. dr. Ana Gostinčar Blagotinšek, doc. dr. Dušan Krnel