Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: ZGODNJE UČENJE SLOVENŠČINE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Barbara Baloh
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14.Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Opravljena izpita iz predmeta Zgodnje poučevanje slovenščine in Slovenski jezik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Zgodnje učenje jezika v vrtcu je vsebinsko, metodično, in ob oblikah študijskega programa ter s samoizobraževanjem usmerjeno v usposabljanje študentov za receptivno in produktivno rabo jezika, samoocenjevanje in refleksijo o učenju jezika ter razvijanje metakognitivnih sposobnosti razvijanja vseh štirih sporočanjskih spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje).
Študent(-ka) nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v vrtcu in v 1. razredu devetletne osnovne šole;
Nadgrajuje spoznavanje vloge vzgojitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu;
Razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo;
Na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

b) Splošne kompetence:
Študent(ka):

• Nadgrajuje strokovno znanje in spretnosti s področja metodike jezikovne vzgoje, ki mu(ji) bodo omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju v maternem jeziku ter oplemenitile strokovno delo.
• Širi splošno razgledanost ter kritično presoja pridobljene informacije.
• Se sooča z jezikovno in kulturno raznolikim življenjskim okoljem, pri čemer razvija pozitiven, strpen odnos do različnosti, poglablja razumevanje lastnega jezika in kulture ter pridobiva čustvene, moralne in etične vrednote.
• Razvija sposobnost za samostojno učenje, samorefleksijo in odgovornost za lastno učenje in delo.
• Se seznanjanja z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter z najpomembnejšimi metodami in učnimi tehnikami ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
• S pridobivanjem informacij se usposablja za uporabo različnih pisnih virov (učbeniki, priročniki, slovarji) in razvija informacijsko pismenost (internet, slovarji in priročniki na CD-ROM-ih).

c) Predmetnospecifične kompetence:

• Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja zgodnjega poučevanja slovenščine v vrtcu ter pridobitev praktičnih znanj za zgodnje učenje in poučevanje slovenščine.
• Spoznavanje vloge odraslih v otrokovem govornem razvoju oz. pomen interakcije med otrokom in odraslim.
• Spoznavanje procesa usvajanja glasovnega sistema jezika pri otroku, razvoj otrokove besedne (poimenovalne) ter slovnične zmožnosti, zmožnosti tvorjenja besedila ter pragmatične zmožnosti.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Študent(ka) pridobiva/poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti in teoretičnih predpostavk:

• Govorni in kognitivni razvoj predšolskega otroka.
• Načini razvijanja sporazumevalne zmožnosti otrok, s posebnim poudarkom na metodah pripovedovanja in opisovanja.
• Načini razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu.
• Načini razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.
• Načini razvijanja spoznavne zmožnosti o jeziku pri otrocih v vrtcu.
• Načini preverjanja sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu in oblikovanje otrokovega portfolija.
• Vzgojiteljeva in otrokova vprašanja, spraševalne strategije.
• Retorika (nastanek in razvoj). Retorika na Slovenskem. Razvijanje vzgojiteljevih retoričnih spretnosti.
• Medkulturna jezikovna vzgoja; slovenščina kot državni in uradni jezik (vloga italijanščine in madžarščine na dvojezičnih področjih); materni jezik, drugi jezik oz. jezik okolja in tuji jezik); govorni položaj (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni); knjižna zvrst oz. neknjižne zvrsti.Igra, igra vlog, didaktična igra in igrača in njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.
• Pisanje priprav za dejavnosti s področja jezika.
• Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• 1. Marjanovič Umek, L. (1990): Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• 2. Kranjc, S.; Marjanovič Umek, L.; Fekonja, U.: Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja, Jezik in slovstvo, Letnik XLVIII, sept. – okt. 2003, št.5.
• 3. Grginič, M., (2005). Porajajoča se pismenost. Trzin, Izolit.
• 4. Medved Udovič, V. (2005): Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti. Sodobna pedagogika: letn. 56, posebna izdaja, str. 80-95.
• 5. Baloh, B. (2004): Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri. Ann, Ser. hist. sociol., let. 14, št. 2, str. 337-342.

b) Dopolnilna literatura:

• 1. Engel, S. (2000): The stories children tell. Making sense of narratives of childhood. United states of America: W. H. Freeman and Company.
• 2. Beseghi, E. (ur.) (1985): La narrazione. Fare scuola. Quaderni di cultura didattica. Firenze: La Nuova Italia Editrice, Scandicci.
• 3. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur). (2001). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
• 4. Baloh, B. (2005): Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., letn. 56, posebna izd., str. 160-173.
• 5. Newton Casson, Herbert (1995). Umetnost govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.

c) Dodatna literatura:

• 1. Kranjc, S. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
• 2. Marjanovič Umek, L. (odgovorna nosilka) (2003): Učinki uvajanja Kurikuluma za vrtce na področju komunikacije in socioemocionalnega razvoja otrok. Evalvacijska študija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo RS.
• 3. Prebeg Vilke, M. (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana: Sanjska Knjiga.
• 4. Titone, R. (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Roma: Armando editore.

19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:
Študent(ka) se seznani z govornim in kognitivnim jezikovnim razvojem otrok v vrtcu, spozna metode za razvijanje opisovanja in pripovedovanja otrok v vrtcu, načine razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu, načine razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.
Pridobi temeljna znanja s področja retorike in razvijanja vzgojiteljevih retoričnih spretnosti. Se seznani z medkulturno jezikovno vzgojo, s slovenščino na dvojezičnem območju in s slovenščino v večkulturnem okolju, s položajem jezika (zasebni, javni; neuradni, uradni) s knjižnimi oz. neknjižnimi zvrstmi jezika.Se seznani z otrokovo igro, za različnimi vrstami didaktičnih igrač in zna opisati ter pojasniti njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.

b) Uporaba:
Vsebine prenese v praktično delo v skupini otrok. Napiše pripravo za dejavnosti s področja jezika.
Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza lasten nastop in učno pripravo ter nastope in učne priprave drugih.

c) Refleksija:
S pridobljenim znanjem o metodah, tehnikah in strategijah jezikovnega znanja študent(ka) analizira in preoblikuje že znane možnosti razvijanja in vrednotenja jezikovnega znanja.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Razlaga.
Razgovor/diskusija/debata.
Proučevanje primera/samostojna analiza.
Seminarji.
Projektno delo.
Individualni študij predpisane literature.
Individualna in/ali skupinska izdelava seminarja.
Individualne in skupinske konzultacije.
Individualna evalvacija in refleksija lastnega dela.
Izdelava portfolija.

21. Načini preverjanja znanja:
Prisotnost pri LV (80%), opravljen in predstavljen mini nastop, napisana refleksija o lastnem delu je pogoj za opravljanje pisnega/ustnega izpita.
Pisni/ustni izpit (80% ocene),
Mini nastop: pisna priprava, predstavitev pred študenti in pisna refleksija (10% ocene),
Seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (10% ocene),

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Standardna predavalnica z AV opremo in računalnikom za laboratorijske vaje, integrirana praksa pa se izvaja v neposrednem pedagoškem procesu.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec na skupino.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta (anketiranje študentov ob zaključku izvedbe, razgovori študentov z izvajalci predmeta), evalvacija na ravni zavoda (analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov)

Učni načrt pripravila: asist. mag. Barbara Baloh