Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SOCIOLOGIJA VZGOJE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Urban Vehovar
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Splošen cilj predmeta je razumevanje družbene konstruiranosti otroštva, družine in medosebnih odnosov, razumevanje umeščenosti družine, otroka in izobraževanja v širše družbene procese ter razumevanje vloge vzgojiteljic in vzgojiteljev v procesih družbenega vključevanja in izključevanja. Študentke in študenti pridobijo vpogled v funkcije in delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema, seznanijo se z poglavitnimi sociološkimi teorijami izobraževanja ter z vplivom rasne, razredne in spolne pripadnosti na procese družbenega vključevanja ali izključevanja, v kontekstu delovanja vzgojno-izobraževalnega sistema. Osnovni cilji predmeta so:

1. poznavanje zgodovine otroštva in družine, tudi zgodovine otroštva na Slovenskem; kritična obravnava mitologizacije materinstva ter družine; razumevanje sprememb pojavnih oblik avtoritete, kot posledice spremenjenih odnosov med partnerjema ter staršema ali staršem in otroki; razumevanje pomena izobraževanja ter učinkov izobraževalnega uspeha ali neuspeha na posamezničino / posameznikovo prihodnost v družbi tveganja.

2. razumevanje vzrokov in učinkov prikritega kurikula; obravnava in razumevanje družbe kot stratificiranega sistema, razumevanje družbene konstrukcije spolnih vlog, razumevanje opredelitve »rase«, etničnosti in nacionalnosti; seznanitev s poglavitnimi sociološkimi teorijami izobraževanja; seznanitev z vplivom rasne, razredne in spolne pripadnosti na izobraževalne dosežke; razumevanje vzrokov in posledic socialnega vključevanja in izključevanja v povezavi z rasno, razredno in spolno pripadnostjo; razumevanje vloge vrtca in vzgojiteljic / vzgojiteljev v procesih socialnega vključevanja in izključevanja.

3. razumevanje prihodnosti izobraževanja, pogojene z razvojem novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

b) Splošne kompetence:

• Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju)
• Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije
• Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturnost

c) Predmetno specifične kompetence:

• Razumevanje odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in socialnim okoljem – sistemsko gledanje in delovanje
• Prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju ...) pri vzgojnem delu

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Perspektiva predmeta je sociološka obravnava družine, izobraževanja in delovanja šolskega sistema v kontekstu procesov kulturne in ekonomske globalizacije ter življenja v družbi tveganja.
a) Uvod. Primarna in sekundarna socializacija. Družbena konstruiranost realnosti, otroštva, družine, starševstva, mladosti in sebstva. Vloga sociologije pri razumevanju družbenih procesov.
b) Otrok, družina in starševstvo v družbi tveganja. Pomen zgodnje socializacije za izgradnjo osebnosti, ki se sooča s preživetvenimi možnostmi v družbi tveganja. Geneza sodobnega pojmovanja družine in otroka. Položaj ženske v sodobni družbi. Problematizacija stereotipov o družini in materinstvu. Od romantične ljubezni do čistega razmerja. Demokratizacija medosebnih razmerij. Protektivno starševstvo. Procesi modernizacije in globalizacije. Položaj mladih na trgu delovne sile. Vloga izobraževanja pri umeščanju družin in mladih na trg delovne sile. Socialna ranljivost mladih. Avtoriteta, spremembe njenih pojavnih oblik, sociološki pogled in razlaga. Problematizacija stereotipov o avtoriteti.
c) Vrtec, vzgojiteljica / vzgojitelj in moč. Družbena stratifikacija. Družba in spol. »Rasa«, rasizem, etničnost in nacionalnost. Socialna vključenost in socialna izključenost. Vloga izobraževalnega sistema v socialnem vključevanju. Prikrit kurilkul kot dejavnik socialnega vključevanja. Sociološki pogledi na izobraževanje, funkcionalizem, liberalizem, konfliktni pogledi. Durkheim in Parsons. Razšolanje družbe. Razlike v izobraževalnih dosežkih glede na rasno, razredno in spolno pripadnost. Govorni vzorci. Kulturna deprivacija. Kompenzacijsko izobraževanje. Kulturni kapital. Kategorizacija. Etiketiranje. Samoizpolnjujoča prerokba. Razvrščanje v skupine. Inteligenca. Merjenje inteligence. Čustvena in medosebna inteligenca.
d) Prihodnost izobraževanja. Izobraževanje in izobraževalni sistemi prihodnosti.

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• Ph. Aries, Otrok in družinsko življenje v starem režimu, Studia Humanitatis, Ljubljana, 1991: str. 51-70; 447-451; 472-488
• U. Beck, Družba tveganja, Krtina, Ljubljana 2001 /1986/: str. 23-29; 41-60; 111-146; 201-227
• M. Haralambos in M. Holborn, Sociologija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1999: str. 29-47; 589-599; 658-659; 682-686; 696-699; 719-722; 734-740; 743-765; 767-771; 772-781; 784-791
• R. Sieder, Socialna zgodovina družine, Studia Humanitatis, Ljubljana 1998: str. 233-281
• M. Ule et al., Socialna ranljivost mladih, Aristej, Šentilj 2000: str. 17-25; 93-99; 103-113

b) Dodatna literatura

• M. W. Apple, Šola, učitelj in oblast, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1992: str. 43-64
• J. H. Ballantine in J. Z. Spade (urednici), Schools and Society (A Sociological Approach to Education), Wadsworth/Thomson Learning, Belmont 2004: str. 276-286
• A. Giddens, Sociology, Polity Press, Cambridge 2006: 728-734
• A. Puhar, Prvotno besedilo življenja, Zagreb 1982: str. 15-44
• M. Nastran Ule, Sodobne identitete v vrtincu diskurzov, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2000: str. 33-49; 49-67; 109-123; 261-270; 270-277; 310-319; 321-326

19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:

• razume položaj staršev in otrok v sodobni družbi;
• razume vlogo izobraževanja v sodobni družbi;
• razume pomen izobraževanja za prihodnost posameznic in posameznikov v družbi tveganja (izobraževanje kot ključni dejavnik socialne vključenosti ali izključenosti);
• razume vlogo vzgojiteljice in vzgojitelja v procesu vzgoje in izobraževanja, v povezavi s procesi socialnega vključevanja ali izključevanja;

b) Uporaba:

• zaveda se raznolikosti članic in članov vrtčevske skupine;
• svoje vzgojiteljsko delovanja prilagaja rasni, razredni in spolni raznolikosti vrtčevske skupine in si prizadeva za sobivanje raznolikosti;
• vzgaja nepristransko, ne glede na rasno, razredno ali spolno različnost;
• aktivno in kritično spremlja dogajanje v vrtčevski skupnosti;
• sociološka znanja uporabi pri razumevanju procesov, ki potekajo v vrtcu in v širšem okolju;
• sociološka znanja poveža s spoznanji drugih ved in jih uporabi pri praktičnem delu, ko se sooča s problemi vzgoje in izobraževanja.

c) Refleksija:

• sposobna / sposoben je kritičnega vrednotenja različnih pedagoških izkušenj;
• razume umeščenost svojega strokovnega področja v širši družbeni in vrednotni kontekst, z refleksijo tega konteksta oblikuje intelektualno aktiven odnos do sveta.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
a) Predavanja z aktivno udeležbo študentk in študentov (opredelitev in razumevanje problemov, dialog in razlaga, študije primerov, analiza javnih razprav, poročanja medijev, filmov).
b) Seminarsko delo (samostojno delo, posvetovanja na kontaktnih urah) v povezavi z vsebino problema (tematsko razširjanje in dopolnjevanje, uvajanje v raziskovanje izbranega problema), navezava na širši študijski kontekst (interdisciplinarno povezovanje vsebin, razmislek o učni praksi, razmislek o delovanju in smotru izobraževalnega sistema in vzgoje).
c) Konzultacije (dodatna razlaga, razprava, obravnava specifičnih vprašanj, pomoč pri pripravi seminarske naloge), individualne in skupinske konsultacije.
d) Samostojni študij (motiviranje, usmerjanje, študijska pomoč).

21. Načini preverjanja znanja:
a) Seminarska naloga z obsegom od 3000 do 4000 besed (pogoj za pristop k izpitu).
b) Pisni izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor. Dostop do medmrežja.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna evalvacija (pri predavanjih in seminarju) ter evalvacija študentov.
Vključenost v fakultetni oz. univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.

Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar