Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Čotar Konrad
4. Število KT: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Učni cilji:

• Spoznavanje različnih področij pedagoške psihologije ter razumevanje in fleksibilna uporaba znanja in procesov pedagoške psihologije pri pedagoškem delu s predšolskimi otroki.
• Spoznavanje učenja kot kompleksnega in kontinuiranega procesa ter značilnosti učenja predšolskih in mlajših šolskih otrok.
• Usposabljanje za analizo in razumevanje lastnih pedagoških ravnanj s ciljem spodbujanja poklicne samopodobe in izboljšanja kakovosti lastne prakse.

b. Splošne kompetence:

• prepoznavanje in upoštevanje razlik med otroki, njihove individualne potrebe in posebnosti;
• razumevanje različnih psiholoških dejavnikov (kognitivnih in nekognitivnih), ki vplivajo na proces učenja;
• motiviranje otrok, spodbujanje celostnega razvoja in skrb za razvoj pozitivne učne samopodobe;
• razvijanje komunikacijskih spretnosti in razvijanje občutljivosti za dogajanje skupini;
• oblikovanje ustreznih povratnih informacij otrokom o njihovem delu in dosežkih.

c. Predmetno specifične kompetence:

• poznavanje različnih učnih srategij za uravnavanje lasnega učenja;
• sodbujanje in razvijane različnih čustvenih spretnosti za kvalitetne medosebne odnose;
• spoznavanje osnovnih elementov skupinske dinamike in različnih vidikov medosebnih konfliktov ter usposabljanje za njihovo učinkovito reševanje;
• usposabljanje za učinkovito sodelovanje s sodelavci in starši (timsko delo);
• spodbujanje kritičnega razmišljanja, jasnega izražanja mnenj, poslušanja in upoštevanja drugih;
• poznavanje temeljnih značilnosti opisnega ocenjevanja in usposobljenost oblikovanja opisne ocene pri posameznih predmetih v prvem razredu osnovne šole;
• pomen avtonomnosti, evavacije in (samo)refleksivnosti in prizadevanje za kakovost lastne pedagoške prakse.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

Pedagoška psihologija.

• vloga in cilji pedagoške psihologije v izobraževanju vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok;
• pedagoško psihološka metodologija.

Učenje.

• Opredelitve in pojmovanja učenja. Transfer pri učenju. Pomnjenje in pozabljanje. Zorenje in učenje.
• Dejavniki uspešnega učenja. Učenje učenja, učne navade, učni stili. Neposredni in posredni dejavniki učne uspešnosti.
• Značilnosti zgodnjega učenja. Vzgojno izobraževalna stališča in poučevanje predšolskih in mlajših šolskih otrok.

Motivacija in učenje.

• Notranja in zunanja motivacija. Razvijanje notranje motivacije v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.
• Vpliv samopodobe na motivacijo za učenje.

Individualne razlike pri učenju.

• Sposobnosti. Različna pojmovanja.. Sposobnosti, učenje in učna uspešnost.
• Ustvarjalnost in učenje. Metode in tehnike ustvarjalnega mišljenja.
• Nadarjenost. Ugotavljanje in spodbujanje nadarjenih otrok doma, v vrtcu in v šoli.
• Razvoj čustvenih spretnosti in učenje.
• Stres, utrujenost in sproščanje.

Komunikacija in interakcija v vrtcu.

• Osnove pedagoško psihološke komunikologije. Besedna in nebesedna komunikacija.
• Skupinska dinamika. Klima v skupini. Reševanje konfliktov v pedagoški situaciji.
• Sodelovanje med vzgojiteljicami/vzgojitelji v vrtcu ter med vzgojiteljico/vzgojiteljem in učiteljico/učiteljem v 1. razredu osnovne šole (timsko delo). Vzgojiteljica/vzgojitelj v devetletki - utemeljitve. Psihološke razsežnosti dela v prvem razredu.
• Sodelovanje s starši.
• Opisno ocenjevanje.
• Spremljanje in ocenjevanje otrokovega napredka v osnovni šoli. Vzgojiteljičina/vzgojiteljeva opravila pri opisnem ocenjevanju.

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

• Pečjak, S., Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.
• Juriševič, M. (1999). Spodbujajmo razvoj zdrave otrokove samopodobe na začetku šolanja. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
• Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
• Razdevšek-Pučko, C. (1999). Opisno ocenjevanje. Ljubljana: Tempus Respect in Pedagoška fakulteta v Ljubljani.
• Rose, C., Goll, L. (1993). Umetnost učenja. Ljubljana: Tangram.

b) Dodatna literatura:

• Russel, P. (1986). Knjiga o možganih. Ljubljana: DZS.
• Buzan, T., Israel, L. (1993). Moč možganov za otroke. Ljubljana: Artur.
• Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana: DZS.
• Gordon, T. (1989). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
• Gordon, T., Uranjek, A. (1989). Družinski pogovori. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
• Lipičnik-Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz. (str. 49-115).
• Marentič-Požarnik, B., Magajna, L. in Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti; stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa.

c) Dopolnilna literatura:

• Domače in tuje strokovne revije s področja psihologije, pedagogike ter vzgoje in izobraževanja (Psihološka obzorja, Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje, Educa,…).

19. Predvideni študijski dosežki:*

a) Znanje in razumevanje:

• pozna in razume psihološke zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa in potrebe otrok;
• pozna in razume kompleksno interakcijsko delovanje dejavnikov učenja in značilnosti učenja v zgodnjem otroštvu;
• pozna načela učinkovite komunikacije, značilnosti skupinskega in timskega dela;
• pozna temeljne značilnosti in načela opisnega ocenjevanja znanja.

b. Uporaba:

• zna motivirati otroke, jih usmerjati in razvijati radovednost na različnih področjih udejstvovanja;
• je uspodobljen za učinkovito delovanje v skupini in reševanje konfliktov;
• zavzema se za učinkovito sodelovanje s starši in sodelavci ;
• zna oblikovati povratno informacijo o otrokovem dosežku in napredku ter oblikovati opisno oceno pri posameznih predmetih (področjih) na razredni stopnji;
• zna oblikovati portfolijo za namene spremljanja latnega profesionalnega razvoja.

c. Refleksija:

• ozavešča lastna pedagoška ravnanja;
• kritično ovrednoti različne (lastne in opazovane) pedagoške izkušnje;
• spremlja in reflektira aktualno pedagoško problematiko.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

• predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, primeri iz prakse),
• laboratorijske vaje so interaktivne narave, temeljijo na izkustvenih metodah učenja (analiza izkušenj, opazovanje, igra vlog, timsko delo in sodelovalno učenje, samoevalvacija, refleksija).
• seminarske vaje, v vsebinski povezavi s pedagoško prakso (refleksija učnih izkušenj s prakse, projektno delo, timsko delo, metode kritičnega mišljenja,
• konzultacije ,
• izdelava portfolija,
• praktično - pedagoško usposabljanje v vrtcu v obliki hospitacij, integrirane prakse, pedagoške prakse.

21. Uporabljeni načini preverjanja in ocenjevanja znanja:

• portfolijo, ki predstavlja mapo vseh izdelkov in dosežkov, nastalih v teku študija predmeta – seminarska naloga, poročila laboratorijskih vaj in integrirane prakse;
• refleksije (30%);
• pisni izpit (50%);
• ustni zagovor (20%).

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:
Za predavanja, seminarske vaje in laboratorijske vaje je potrebna standardna učilnica z IKT opremo. Integrirana praksa se izvaja v obliki aktivne udeležbe študentov v vrtcu, pedagoška praksa se izvaja v strnjeni obliki v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole,.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:
Nosilec predmeta je habilitirani učitelj za predmet pedagoška psihologija. Pri laboratorijskih in seminarskih vajah sodelujejo tudi sodelavci za področje pedagoška psihologija. Pri hospitacijah v okviru pedagoške prakse in integrirane prakse v vrtcu in drugih ustanovah sodelujejo mentorji vzgojitelji in drugi strokovnjaki.

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije:
Sprotne evalvacije študentov in samoevalvacija.


Učni načrt pripravila: asist. mag. Petra Dolenc