Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: MLADINSKA KNJIŽEVNOST
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Barbara Zorman
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: prvi
10. Semester: drugi
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:

• se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v vrtcu in v 1. razredu devetletne osnovne šole;
• seznani se s cilji, z vsebinami in metodami književne vzgoje v vrtcu in v 1. razredu
• devetletne osnovne šole,
• seznani se z analizo umetnostnega besedila in s pristopi k analizi besedila,
• usposobi se za govorno nastopanje (pripovedovanje, deklamiranje, recitiranje, interpretativno branje),
• spozna zakonitosti simbolne igre in njen pomen v razvoju otrokovega govora,
• seznani se z mladinsko književnostjo, podrobneje spozna predvsem tiste literarne zvrsti in oblike, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
• usvoji načine za ustrezno posredovanje literarnih besedil iz slikaniške zvrsti knjige, obsežnejših knjižnih del in iz revialnega tiska za mladino,
• spozna pomen razvijanja bralne kulture, (pred)bralnih zmožnosti in strategij poslušanja v predšolskem obdobju,
• razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
• na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

Splošne kompetence:
Študent(ka):

• Širi splošno razgledanost ter kritično presoja pridobljene informacije.
• Se sooča z jezikovno in kulturno raznolikim življenjskim okoljem, pri čemer razvija pozitiven, strpen odnos do različnosti, poglablja razumevanje lastnega jezika in kulture ter pridobiva čustvene, moralne in etične vrednote.
• Razvija sposobnost za samostojno učenje, samorefleksijo in odgovornost za lastno učenje in delo.
• Se seznanjanja z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter z najpomembnejšimi metodami in učnimi tehnikami ob upoštevanju.

Predmetnospecifične kompetence:

• usposobi se za govorno nastopanje (pripovedovanje, deklamiranje, recitiranje, interpretativno branje),
• spozna zakonitosti simbolne igre in njen pomen v razvoju otrokovega govora,
• seznani se z mladinsko književnostjo, podrobneje spozna predvsem tiste literarne zvrsti in oblike, ki ustrezajo čustvenim in spoznavnim zmožnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka,
• usvoji načine za ustrezno posredovanje literarnih besedil iz slikaniške zvrsti knjige, obsežnejših knjižnih del in iz revialnega tiska za mladino,
• spozna pomen razvijanja bralne kulture, (pred)bralnih zmožnosti in strategij poslušanja v predšolskem obdobju,
• razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
• na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Teoretična opredelitev mladinske književnosti kot svojevrstnega področja literature in problematika njenega sprejemnika: predšolski otrok in razvojne faze njegovega odnosa do knjige in njene likovno-tekstovne informacije. Slikanica kot poglavitni nosilec estetske informacije sprejemnikom v predšolskem obdobju: tipologija slikanice; literarno- in likovnoestetska vloga slikanice; literarni in likovni kič v slikanici; slikanica in strip.
Igra, predvsem igra vlog, kot najvišja raven simbolne igre, pomembne za razvoj jezika na višji stopnji.
Načela dialoškosti pri sprejemanju mladinske književnosti: igra kot besedilotvorna prvina in kot način odziva na besedilo.
Pesništvo: ljudska otroška pesem, njene oblike in tematske zvrsti; njena tvorna povezava z umetnim pesništvom. Umetno pesništvo za otroke od začetkov, prek različnih razvojnih stopenj v 19. st. (Levstik) in v 1. polovici 20. st. (Župančič idr.) do sodobne poezije: tipični motivi oz. tematike; zvočne, ritmične, jezikovno-slogovne značilnosti in dojemanje predšolskega otroka.
Pripovedništvo: ljudska pravljica in pripovedka; prvine, ki oblikam proznega ljudskega izročila omogočajo doživljajski stik s sodobnim predšolskim otrokom; priredbe za otroke. Umetna pravljica (klasična in sodobna) s poudarkom na tematiziranju otroškega doživljajskega sveta in igre; odzivnost v predšolski dobi (pravljična doba). Realistična pripoved in predšolski otrok.
Dramatika: lutkovna igra; gledališka igra; radijska igra; TV-igra; risani in igrani film za otroke.
Mladinska periodika: njena vloga in funkcija v predšolski dobi.
Neknjižno gradivo: vidiki izbora in oblike posredovanja avdio-vizualnega in igralnega gradiva z ustreznimi literarnimi vsebinami.
Načrtovanje književne vzgoje v vrtcu in v 1. razredu devetletne osnovne šole: globalni cilji ter dejavnosti otroka v prvem (od 1. do 3. leta) in drugem obdobju (od 3. do 6. leta), navedeni v Kurikulu za vrtce (1999); splošni cilji in operativni cilji v 1. razredu devetletne osnovne šole, navedeni v Učnem načrtu za slovenščino v devetletni osnovni šoli; vloga vzgojitelja/-ice pri književni vzgoji.

18. Literatura:
Osnovna literatura:

• Grafenauer, N. (1987). Igra v pesništvu za otroke. Otrok in knjiga. Maribor: Založba Obzorja, št. 2, 30—35.
• Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska književnost.
• Kordigel, M., Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
• Kranjc, S., Saksida, I. (2000). Področje jezika v kurikulu za vrtce. V: Otrok v vrtcu (ur. L. Marjanovič Umek). Maribor: Založba Obzorja.
• Kurikulum za vrtce (1999). Pogl. Jezik. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo, 15—19.
• Medved Udovič, V. (2005): Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti. Sodobna pedagogika: letn. 56, posebna izdaja, str. 80-95.
• Učni načrt za slovenščino (delo v 1. razredu devetletne osnovne šole) (1998). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo.

Dopolnilna literatura:

• Hazard, P. (1974). Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga (Otrok in knjiga, 3).
• Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana: ZRSŠŠ. (O knjižni vzgoji, tematska razvrstitev besedil.).
• Kunić, I. (1990). Kultura dječjeg govornog i scenskog stvaralaštva. Zagreb: Školska knjiga.
• Šircelj, M., Kobe, M., Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana.
• Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi. Slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Dodatna literatura:

• Kobe, M. (1999, 2000). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, št. 47, 5—11, št. 48, 5—12, št. 49, 5—12.
• Luthar, B. (1995). Ponudba identitet na TV. Informacije ZPMS, št. 3, 27—36.
• Marjanovič Umek, L. (1998). Razvoj jezika v simbolni (domišljijski) igri predšolskega otroka. Uporabno jezikoslovje, št. 5 (Usvajanje in učenje jezika), 20—26.
• Medved Udovič, V. (2000). Gledališke/dramske dejavnosti v osnovni šoli. V: Igra videza. Ljubljana: Rokus. 49—61.
• Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, št. 47, 12—24.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent(ka) se seznani s temeljnimi teorijami otrokovega govornega razvoja, spozna metode za razvijanje poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu, načine razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti ter metode za razvijanje predopismenjevanja.
Pridobi temeljna znanja s področja kognitivnega in govornega razvoja otrok v vrtcu. s knjižnimi oz. neknjižnimi zvrstmi jezika. Seznani se z načini razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu. Spozna načine razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti in predopismenjevanja ter načine razvijanja spoznavne zmožnosti o jeziku pri otrocih v vrtcu.
Pregleda in kritično ovrednoti Kurikulum za vrtce ter Učni načrt za slovenščino, in sicer tiste vsebine, ki zadevajo delo v prvem razredu devetletne osnovne šole. Loči sporazumevanje vs. sporočanje, in se seznani z različnimi načini razvijanja/spodbujanja sporazumevalne dejavnosti (poudarek na govorjenju in poslušanju ter vrstah poslušanja), govornih dejanj, z načeli govornega nastopanja, s pogovorom in pogovornimi strategijami, menjavanjem vlog ter pogovorom v vrtcu.

b. Uporaba:
Vsebine prenese v praktično delo v skupini otrok. Napiše pripravo za dejavnosti s področja jezika. Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza lasten nastop in učno pripravo ter nastope in učne priprave drugih.

c. Refleksija:
S pridobljenim znanjem o metodah, tehnikah in strategijah jezikovnega znanja študent(ka) analizira in preoblikuje že znane možnosti razvijanja in vrednotenja jezikovnega znanja.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Razlaga.
Razgovor/diskusija/debata.
Proučevanje primera/samostojna analiza.
Individualni študij predpisane literature.
Individualna in/ali skupinska izdelava seminarja.
Individualne in skupinske konzultacije.
Individualna evalvacija in refleksija lastnega dela.

21. Načini preverjanja znanja:
Prisotnost pri LV (80%), opravljena in predstavljena mini nastop ter nastop v neposredni pedagoški praksi in napisana refleksija o lastnem delu je pogoj za opravljanje pisnega/ustnega izpita.
Pisni/ustni izpit (60% ocene),
Mini nastop: pisna priprava, predstavitev pred študenti in pisna refleksija (20% ocene),
Nastop v neposredni pedagoški praksi in pisna refleksija svojega nastopa ter nastopa sošolcev (20% ocene)

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Standardna predavalnica z AV opremo in računalnikom za laboratorijske vaje, integrirana praksa pa se izvaja v neposrednem pedagoškem procesu.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
1 habilitiran visokošolski učitelj in 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta, anketiranje študentov ob zaključku izvedbe, razgovori študentov z izvajalci predmeta, evalvacija na ravni zavoda, analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov


Učni načrt pripravila: doc. dr. Vida Medved Udovič