Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4. Število KT: 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: prvi
10. Semester: drugi
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• študent/-ka spoznava in razume osnovne pedagoške koncepte, njihov razvoj ter družbene zakonitosti razvoja in delovanja na področju predšolske vzgoje;
• študent/-ka spozna in razume vlogo vzgojitelja;
• študent/-ka razume teoretske osnove različnih pedagoških idej, jih zna kritično ovrednotiti in jih prepozna v neposredni praksi.

b. Splošne kompetence:

• razumevanje osnovnih znanstvenih konceptov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in iskanju zakonitosti družbenega razvoja in njihovega vpliva na predšolsko vzgojo in izobraževanje;
• razvijanje zmožnosti sodelovanja, delovanja v skupinah za razreševanje določene naloge;
• razvijanje kritičnega mišljenja, refleksije in avtonomije.

c. Predmetno-specifične kompetence:

• poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela;
• učinkovita ter fleksibilna organizacija prostora, časa in dejavnosti, ki spodbujajo učenje;
• opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok v funkciji načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela in spodbujanja razvoja;
• prepoznavanje in upoštevanje razvojnih, individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju ...) pri vzgojnem delu;
• nudenje čustvene varnosti otrokom in spodbujanje samostojnosti v skladu z njihovo zrelostjo; Negovanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije in interesov, širjenje interesov ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja;
• sodelovanje v paru s pomočnico vzgojiteljice, vzgojiteljico ali učiteljico, timsko delo v strokovnem kolektivu vrtca in sodelovanje z drugimi strokovnjaki in institucijami zunaj vrtca;
• učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Predšolska pedagogika kot znanstvena disciplina in njene naloge; Odnos predšolske pedagogike z drugimi znanostmi;
• Vrste predšolske pedagogike glede na mesto izvajanja; Vloga družine v predšolskem obdobju; Odnosi med družinsko in organizirano predšolsko vzgojo; Programi organizirane predšolske vzgoje; Vrtec kot institucija za predšolske otroke (organizacijska in poslovna struktura); Prehod v vrtec in osnovno šolo. Kontinuiteta;
• Zgodovinski pregled razvoja predšolske vzgoje; Zgodovinski pregled pogledov na otrokovo naravo in razvoj; Družbene spremembe kot osnova sprememb v predšolski vzgoji;
• Osnovne teorije razvoja kot osnova predšolskih programov in pristopov k predšolski vzgoji;
• Razvoj modelov institucionalne predšolske vzgoje (Intuitivno- humanistični, prve znanstvene zasnove modelov, obdobje dozorevanja; obdobje zastoja; obdobje razcveta). Pregled najpomembnejših modelov :Oberlin, Owen, Froebel; Progresivna pedagogika in Dewey, Montessori, Mc Millan, Decroly, Sovjetske pedagogika, Waldorfska pedagogika, Behavioristični modeli, Konstruktivistični modeli, Head Start, Open Education;
• Sodobni tokovi v organizirani predšolski pedagogiki; Spremembe v družbi in njihov vpliv na sodobne cilje predšolske vzgoje; Pojav zagovorništva, otrokove pravice in potrebe v predšolski vzgoji; Demokratizacija odnosov med udeleženci v vzgojnem procesu; Participacija otrok, staršev, skupnosti; Vpliv študij o delovanju možganov na razumevanje otrokovega razvoja in učenja ter predšolsko pedagogiko; Starostna, individualna in kulturna primernost; Socialno-kulturna teorija razvoja in učenja in njen vpliv na razumevanje učenja predšolskih otrok; teorija multiplih inteligenc in teorija obogatenega okolja in njihov vpliv na predšolsko pedagogiko;
• Sodelovanje z družinami;
• Učenje v predšolskem obdobju; Uresničevanje razvojne, individualne in kulturne primernosti; Vloga vzgojitelja (Komunikacija in interakcija z otroci; Aktivno in smiselno učenje; Opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja; Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; Načini sledenja otrokovemu razvoju; Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela; Povezovanje opazovanja in sledenja otrokovega razvoja z načrtovanjem;
• Oblikovanje učnega okolja za učenje- vodila;
• Vloga vzgojitelja v sodobnih pristopih (organizator, opazovalec, načrtovalec, spodbujevalec in olajševalec učenja, model); Sodobni modeli predšolske vzgoje (Reggio Emilia, na otroka osredinjeni modeli);
• Kakovost organizirane predšolske vzgoje; procesni in strukturni indikatorji kakovosti ;
• Interakcija in komunikacija (verbalna, neverbalna) na nivoju otrok- vzgojiteljica; otrok-drugi otroci; vzgojiteljica-vzgojiteljica; vzgojiteljica-starši
• Vodila za oblikovanje učnega okolja;
• Vzgoja za socialno pravičnost, osnovni principi(ideja, cilj, osnovni principi); Vzgojitelj kot model (nenasilnega reševanja problemov, samospoštovanja, enakosti, učenja, odnosov z odraslimi) in kot profesionalec;
• Vzgojitelj kot sodelavec; Timsko delo v vrtcu (oblikovanje strokovnega tima, vloge v timu, učinkovito delo v timu).

18. Literatura:

• Bahovec, E.D.,Kodelja,Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Center za kulturološke razsikave pri Pedagoškem inštitutu in Društvo za kulturološke raziskave, Ljubljana
• Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Saifer, S. (2001). Vzgoja in izobraževanje v kulturi demokracije: praksa zgodnjega otroštva. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Hansen, K. A., Kaufmann, R. K in Walsh, K.B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Stokes Szanton, E. (2001). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od prvega do tretjega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Daniels, E. R. in Stafford, K. (2003).Oblikovanje inkluzivnih oddelkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
• Cildren's Resources International in Open society Institute. (2004). Povezanost sledenja razvoja otrok in učenja: dejavnosti v oddelkih za otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.

19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:

• pozna osnovne teoretične koncepte na katerih gradi predšolska pedagogika in razume razlike med njimi;
• pozna in upošteva ključne dejavnike, ki vplivajo na spreminjanje pedagoških konceptov in kakovost predšolske vzgoje;
• pozna pomen družinske vzgoje in organizirane predšolske vzgoje ter pomen partnerskih odnosov med njima;
• pozna in razume temeljne značilnosti profesionalcev na področju predšolske vzgoje in pričakovanja v odnosu do njih.

b. Uporaba:

• sposoben/-na bo kritično analizirati strokovni tekst in identificirati osnovne pedagoške koncepte v njem;
• sposoben/-na razmišljati in logično povezati družbene in strokovne faktorje, ki vplivajo na pedagoške koncepte in jih verbalizirati oziroma zapisati;
• sposoben/-na analizirati prakso z vidika pedagoških konceptov;
• zna sodelovati v malih skupinah in prevzema vloge v timu z odgovornostjo in z uporabo strokovnih argumentov in konceptov;
• zna oblikovati kritične zapise o prebranem strokovnem tekstu ali opazovani praksi in pri tem išče in uporablja strokovne dokaze in argumente za svoje mnenje.

c. Refleksija:

• zmožen/-na je kritično ovrednoti svojo vlogo v skupini kolegov;
• zmožen/-na je kritično ovrednotiti prakso s strokovnimi argumenti, ki temeljijo na zbranih dokazih v praksi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
a. Oblike dela:
frontalna, delo v malih skupinah, individualno delo.

b. Metode dela:
Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje. Sistem temelji na ERR (evokacija, realizacija, refleksija). Pri tem bomo uporabljali naslednje tehnike: delov v paru; v krogu naokrog; eden ostane - trije iščejo; analiza pomenskih značilnosti; INSERT; KWL; T-tabela; akademska diskusija; koti; Mini predavanja, kategorizacija; premešani stavki; kooperativno učenje; iskrenja-brainstorming; razumevanje s predvidevanjem; ogled; svinčnik v sredini; delov mreži, sestavljanka, konstruktivno poslušanje, avtorski stol; konckanje ipd.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Oddan portfolio z opisom in kritično refleksijo dejavnosti v okviru seminarskih vaj je pogoj za prijavo k ustnem ali pisnem izpitu. Ocena portfolija tvori eno tretjino točk za končno oceno.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec * število skupin

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi treh virov:

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu vsakega vsebinskega sklopa. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza portfolijev, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije pa bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.

Učni načrt pripravila: doc. dr. Tatjana Vonta