Predšolska vzgoja

Plesne dejavnosti

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: PLESNE DEJAVNOSTI
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta Vesna Geršak, pred.
4. Število ECTS: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: predšolska vzgoja
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski visokošolski študijski program
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: prvi
10. Semester: prvi
11. Študijska smer:/
12. Steber programa: obvezni stroka

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

30

1

učitelj

Laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

integrirana praksa (IP)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

število KT

Študij literature (ŠL)

30

1

priprava na izpit in izpit (PI)

30

1

Projektna naloga (PN)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
Študent/-ka spoznava značilnosti vzgojno-izobraževalnega dela na področju plesnega izražanja pri predšolskih otrocih in v 1. razredu osnovne šole ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo z otroki na področju plesne vzgoje in ustvarjalnega giba.

Splošne kompetence:
1. Sposobnost za ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov ter fleksibilna uporaba znanja v praksi.
2. Občutljivost in odprtost za ljudi.
3. Dvigovanje študentove samopodobe.
4. Poznavanje ciljev, metod in vsebin plesne vzgoje ter interdisciplinarno povezovanje vsebin.

Predmetnospecifične kompetence:
1. Poznavanje vsebine plesnega izražanja v vrtcu in 1. razredu devetletne osnovne šole z vključevanjem umetniških vsebin za vzgojo doživljajske in estetske občutljivosti.
2. Interdisciplinarno povezovanje vsebin plesnega izražanja z vsemi vzgojno-izobraževalnimi področji.
3. Nudenje čustvene varnosti otrokom in spodbujanje samostojnosti in ustvarjalnosti skozi različne plesne igre in ustvarjalne dejavnosti ter ustvarjanje spodbudnega vzdušja za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini.
4. Negovanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije in interesov, spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja skozi ples in ustvarjalni gib.
5. Razumevanje celostnih pristopov poučevanja pri plesu za otroke in osveščanje o pomenu plesnega ustvarjanja za otrokov vsestranski razvoj.
6. Ustvarjanje spodbudnega vzdušja ob plesnem izražanju in sprostitvenih igrah za krepitev dobrih medsebojnih odnosov v skupini.
7. Povezovanje plesa s spoznanji drugih ved in sodelovanje s strokovnjaki iz drugih področij.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • Plesno gradivo in plesna kompozicija.
  • Plesne dejavnosti predšolskih otrok in otrok v prvem razredu devetletne osnovne šole: vzgojno področje, cilji, pomen ustvarjalnega giba za celosten razvoj otroka, sprostitvena vloga plesnega izražanja, ustvarjalni gib kot metoda vzgojno-izobraževalnega procesa, značilnosti in razvoj plesnega izražanja.
  • Sproščanje, izražanje, komuniciranje in ustvarjanje s plesom.
  • Labanova teorija človekovega gibanja.
  • Rajalne in ustvarjalno-gibalne igre, sprostitvene tehnike, masaža, prvine joge za otroke, vodena vizualizacija.
  • Povezava plesa z drugimi področji.
  • Plesna umetnost pri nas in v svetu.
  • Plesno izražanje v specifičnih skupinah otrok in skupinska dinamika.
  • Vzgojitelj-sodelavec v akcijskem raziskovanju plesno-vzgojnega področja.
  • Izsledki raziskav o pomenu plesnega izražanja za otrokov kognitivni, čustveno-socialni in psihomotorični razvoj.



18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Kper: Pedagoška fakulteta.
  • Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
  • Schmidt, G. (2002). Gibalne in rajalne igre. Radovljica: Ustanova »Poti kulturne dediščine« Slovenija, Knjižna zbirka PKD.
  • Schmidt, G. (2003). Začetni program joge za otroke. Ljubljana: Schlamberger P&J d.o.o. Zbirka "Zate".
  • Schmidt, G. (2003). Igre: Masaže in sprostitve za otroke. Ljubljana: Schlamberger P&J d.o.o. Zbirka "Zate".


• Dopolnilna literatura:

  • Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib- tretja razsežnost pouka.Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Zbirka ALFA.
  • Ogrinec, M. (1999). Z gibanjem telesa ustvarjamo ples: osnove sodobnega plesa za otroke v starosti od 5 do 7 let. Ljubljana: Debora.
  • Menih, K., Srebot, R. (1996). Potovanje v tišino. Sprostitvena vzgoja za otroke. Ljubljana: DZS.
  • Schmidt, G. (2003). Tibetančki za otroke. Ljubljana: Schlamberger P&J d.o.o. Zbirka "Zate".


Dodatna literatura:

  • Griss, S. (1998). Minds in motion. A kinesthetic approach to teaching elementary curriculum. London: Heinemann-Boynton/Cook.
  • Payne, H. (2002). Creative movement and dance in groupwork.Oxon: Winslow Press Ltd.
  • Internetne strani, videoposnetki.



19. Predvideni študijski dosežki:*
Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

  • Pozna in razume celostne pristope poučevanja in učenja s plesno gibalno umetnostjo in skozi umetnost.
  • Pozna pomen teh oblik ustvarjanja za otrokov čustveni, socialni, psihomotorični in kognitivni razvoj, za motivacijo otrok, za socializacijo in kreativnost.
  • Pozna vsebine, metode in oblike izražanja za otroke s posebnimi potrebami.
  • Skozi lastno plesno ustvarjanje razvija svojo ustvarjalnost in samopodobo.


Uporaba:
Študent/-ka:

  • Zna vključiti plesno igro in izražanje z gibanjem v skupinsko situacijo ter izvesti zaposlitve in dejavnosti na vseh vzgojno-izobraževalnih področjih.
  • S srečanji z umetniškimi deli razvija razumevanje različnih umetniških izrazov.
  • Pridobiva socialne spretnosti, uporablja domačo in tujo literaturo in druge vire, rešuje probleme, dela v timu.


Refleksija:
Študent/-ka:

  • Reflektira lastno razumevanje teorije in izkušenj v praksi.
  • Kritično vrednoti plesne vsebine z vidika kvalitete in potreb otroka.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:
Vaje in predavanja: delo v obliki delavnic, igre vlog, sodelovalno učenje/ poučevanje, aktivno učenje, aktivna udeležba študentov, projektna naloga, individualne naloge.
Integrirana praksa: izkustveno učenje, opazovanje in aktivno delo z otroki, hospitacije, nastopi.

21. Načini preverjanja znanja:

  • Nastop s področja plesnega izražanja v vrtcu oziroma 1. razredu OŠ v okviru integrirane prakse.
  • Pisni oziroma ustni izpit.


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Avdio in video oprema.
Po en armafleks na 2 študenta.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran asistent


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije:

Sprotna samoevalvacija in evalvacija s strani študentov.


Učni načrt pripravili: pred. Gordana Schmidt in asist. Vesna Geršak

icon open book

Novice

20. nov. | Novice

Pogledi v mladinsko književnost Branke Jurca

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so s simpozijem, na katerem sta sodelovali tudi dr. Barbara Zorman in dr. Vladka Tucovič Sturman z UP PEF, obeležili 110. obletnico rojstva Branke Jurca.

19. nov. | Novice

Novinarsko srečanje ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru

V torek, 19. novembra 2024, je v sejni sobi na UP PEF potekala novinarska konferenca ob 50. obletnici Pedagoške fakultete v Kopru.

icon arrow more

Dogodki