UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet:

Retorika in argumentacija

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Edukacijske vede, 1. stopnja

/

2.

3.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta / University course code:

Predavanja

Seminar

Vaje

Klinične vaje

Druge oblike študija

Samost. delo

ECTS

30

15

30

/

/

105

6

Nosilec predmeta:

prof. dr. Igor Ž. Žagar

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

/

Vsebina:

Retorika

• predaristotelovska retorika (sofisti, Platon),
• Aristotel,
• poaristotelovska retorika (Cicero, Kvintilijan),
• gramatika, logika in retorika,
• deli retorične tehnike,
• »logični« dokazi,
• »psihološki« dokazi,
• entimem,
• topike,
• sredstva prepričevanja,
• struktura govora,
• retorične figure.

Argumentacija

• kaj je in kaj ni argument,
• kje in kako najdemo argumente,
• argument in pojasnilo,
• standardizacija argumentov,
• premise/argumenti, sklepi/zaključki,
• dedukcija in indukcija,
• analogija,
• struktura argumentacije,
• kriteriji veljavne argumentacije,
• sprejemljivost, relevantnost, povezanost,
• logične napake in napake v sklepanju in argumentiranju,
• jeziku lastna argumentativnost,
• kritično mišljenje.

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

• Žagar, I. Ž. in Domajnko, B. (2006) Argumentiranost kot model (uspešne) komunikacije, Domžale: Izolit.
• Barthes, R. (1990) Retorika Starih, Ljubljana: ŠKUC/FF.
• Kennedy, G. A. (2001) Klasična retorika, Ljubljana: ZRC SAZU.
• Verschueren, J. (2000) Razumeti pragmatiko, Ljubljana: *cf, Ljubljana

Dopolnilna literatura:

• van Eemeren, F. H. in Grootendorst, R. (1984) The Study of Argumentation, New York: Irvington
• Toulmin, S. (1958) The Uses of Argument, Cambridge: Cambridge University Press
• Govier, T. (1988) A Practical Study of Argument, San Francisco: Wadsworth

Cilji in kompetence:

Cilji:

Predmet bo skušal študentke in študente seznaniti s problemskimi polji retorike in argumentacije, kakor so se, po eni strani, oblikovali v teku svoje dvatisočletne zgodovine, po drugi strani pa jih - pri študiju, pedagoškem in znanstveno-raziskovalnem delu - naučiti razlikovati in uporabljati temeljne retorično-argumentativne konceptualne pare, na primer: prepričevati/argumentirati, pojasnjevati/argumentirati, dokazovati/argumentirati.

Splošne kompetence:

• Sposobnost komuniciranja in argumentiranja.
• Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
• Razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.

Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje komunikacijskih spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov.
• Razlikovati in uporabljati temeljne retorično-argumentativne koncepte.
• Spoznati pomen jezikovnih struktur in logike ter konteksta in občinstva.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študenti in študentke se seznanijo z osnovnimi koncepti retorike in argumentacije, njihovimi epistemološko-metodološkimi temelji, njihovo analitično uporabnostjo.

Seznanijo se z razlikami in podobnostmi med retoriko in argumentacijo, njunim razvojem, transformacijami in različnimi pristopi povezavami z jezikoslovnimi vedami, kakor tudi s pomenom retorične in argumentativne analize za družboslovje in humanistiko.

Uporaba:

V praksi se naučijo uporabljati osnovne koncepte retorike in argumentacije, pa tudi pri drugih predmetih, pri študiju literature, pri pisanju besedil, …).

Refleksija:

Študent/-ka je zmožen/-na ovrednotiti svoje znanje in uporabo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev.

Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

• frontalna oblika poučevanja,
• delo v manjših skupinah,
• samostojno delo študentov.

Metode dela:

• razlaga,
• razgovor/ diskusija/debata,
• delo z besedilom,
• proučevanje primera,
• vključevanje gostov iz prakse.

Načini ocenjevanja:

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Študentje in študentke opravljajo izpit iz vsebine predmeta in seminarsko delo. Obseg seminarske naloge je od 1500 do 2000 besed. Vrednotenje oddanih nalog sloni na sledečih kriterijih: jezikovno-pravopisna neoporečnost, uravnotežena strukturiranost besedila, utemeljenost in verodostojnost (preverljivost) uporabljenih podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, izvirnost (kreativnost, novost) interpretacije, teoretska utemeljenost zaključkov, ustrezna strukturacija opomb, citatov in uporabljene literature. Sestavni del vrednotenja je tudi predstavitev seminarskega dela študijski skupini.

Aktivno sodelovanje v delavnici, panelu ali diskusiji šteje do 10 točk, seminarska naloga do 30 točk, študij primera do 20 točk, kolokvij do 40 točk.