Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Pedagoška psihologija
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: doc. dr. Petra Dolenc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta:  Obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa: 

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

• Predznanje, ki ga mora imeti študent:
• opravljeni predmeti: Psihologija osebnosti, Psihologija otroka in mladostnika
• vpis v 2. letnik

Učni cilji predmeta in kompetence:

Cilji:

Študentje spoznajo osnovne teoretske poglede na posebnosti in dejavnike različnih vrst učenja, ter njihove posledice za izobraževalni in vzgojni proces, Ob tem se uvedejo v ustvarjalno uporabo spoznanj pedagoške psihologije pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno izobraževalnega procesa ter pri lastnem učenju, Dobe strokovno utemeljeno osnovo za razumevanje, spoštovanje in upoštevanje individualnih razlik v svojem poklicnem delu. 

Splošne kompetence:

• Zmožnost učinkovitega komuniciranja s posamezniki in skupinami, ob upoštevanju in spoštovanju njihovih potreb in posebnosti,
• Zmožnost refleksije o lastnem učenju in (poklicnem) delovanju ter pripravljenost za stalno izpopolnjevanje.
• Opazovanje in vključevanje v delo na praksi.

Predmetnospecifične kompetence*:

• Razumevanje posebnosti različnih (nižjih in višjih) oblik učenja in njihovo smiselno upoštevanje pri analizi in načrtovanju učnih situacij,
• Razumevanje odnosa med (osebnimi) pojmovanji, prepričanji, osebnostnimi značilnostmi in ravnanjem v učnih situacijah,
• Uporaba spoznanj o uspešnem učenju in njegovih dejavnikih pri lastnem učenju in spodbujanju učenja drugih.
• Zmožnost strokovno psihološkega in etično podprtega vrednotenja različnih izobraževalnih in vzgojnih ukrepov.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

• Teorije in oblike učenja
• Vloga in vrste subjektivnih pojmovanj učenja, poučevanja in znanja;
• Najpomembnejši teoretski pogledi na učenje in njihove posledice za prakso, s poudarkom na (socialnem) konstruktivizmu in humanizmu.
• Nižje in višje oblike učenja, med drugim psihomotorično učenje, učenje z opazovanjem, besedno učenje s poudarkom na smiselnem učenju, učenje pojmov in zakonitosti ter problemsko učenje.
• Učenje in razvoj (kritičnega, ustvarjalnega) mišljenja; okoliščine,ki spodbujajo spoznavno zahtevnejše učenje ter trajno in uporabno (prenosljivo) znanje – pomnjenje in transfer,.
• Celostno učenje, izkustveno učenje, učenje stališč in vrednot.

Dejavniki učenja

• -Kognitivni model – osebno dojemanje in sovplivanje dejavnikov
• spoznavni dejavniki (sposobnosti, stili učenja, zaznavanja in spoznavanja, učne strategije),
• učna motivacija ter drugi  osebnostni dejavniki (stres, strah, samopodoba),
• socialnopsihološki dejavniki (skupinsko ozračje, vplivi raznih vrst vodenja in medosebnih odnosov na učenje),
• individualne razlike, posebnosti in učenje,
• psihološki dejavniki preverjanja in ocenjevanja znanja,
• učenje učiteljev, učenje za prihodnost.

18. Literatura:

Osnovna literatura:

• Marentič Požarnik B.: Psihologija učenja in pouka. DZS Ljubljana 2000 (2003)

Dopolnilna literatura*:

• Woolfolk A. Pedagoška psihologija. Educy, Ljubljana 2002

Dodatna literatura*:

• Gardner H.: Razsežnosti uma. Tangram, Ljubljana 1995
• Jaušovec N.: Naučiti se misliti. Educa, Nova Gorica 1993
• Kraševec Ravnik, ur., Varovanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Kolaborativni center WHO pri SC Ljubljana, VZ Ljubljana 1999
• Labinovitz E.: Izvirni Piaget: mišljenje, učenje, poučevanje. DZS, Ljubljana 1989
• Marentič Požarnik B.: Magajna, Peklaj, Izziv raznolikosti. Educa 1995
• Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. CPI FF Ljubljana 2004 (izbrana pogl.)
• Pečjak S., A. Gradišar, Bralne učne strategije. Ljubljana:Zavod RS za šolstvo, 2002
• Peklaj C. s sodel.,  Sodelovalno učenje - ali Kdaj več glav več ve. DZS, Ljubljana  2001
• Russell P.: Knjiga o možganih. DZS, Ljubljana 1987 (odlomki)
• Rose C., Goll L.: Umetnost učenja. Tangram, Ljubljana1993

Opomba: Dodatna literatura bo predvsem v oporo pri izdelavi seminarskih nalog.

19. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:*

• Študent/ka razume pomen glavnih teorij učenja in njihove posledice za učenje in pouk,
• Študent/ka razlikuje pogoje, potrebne za spodbujanje nižjih in višjih oblik učenja ter mišljenja,
• Študent/ka pozna glavne dejavnike učenja in njihovo sovplivanje.

Uporaba:*

• Študent/ka spoznanja o zakonitostih in dejavnikih učenja smiselno uporabi v načrtovanju, izvajanju in vrednotenju raznih učnih situacij (individualnih in skupinskih).
• Študent/ka zna analizirati vzroke učne (ne)uspešnosti pri sebi in pri drugih ter načrtovati strategije pomoči, zlasti na področju učnih in motivacijskih strategij.
• Študent/ka celosten pogled na učenje sovplivanje kognitivnih in nekognitivnih dejavnikov), ob povezovanju s spoznanji drugih predmetov (didaktika, teorija vzgoje…) uveljavlja tudi pri uspešnem inoviranju vzgojno izobraževalnega procesa v raznih okoliščinah.

Refleksija:*

• Študent/ka zna na osnovi meta-analize uravnavati svoj proces učenja,.
• Študent/ka je sposoben/na meta-kognitivne analize raznih učnih situacij in pedagoških izkušenj in k temu navaja tudi druge,

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• interaktivna predavanja (z vnaprejšnjo pripravo),
• praktične izkustveno zasnovane vaje (delno povezane s terenskim delom na šolah in drugje)
• seminarske vaje, z (učinkovito) predstavitvijo seminarske naloge
• samostojen študij literature, povezan z razpravo o prebranem (pretežno  po metodi LTD)

21. Načini preverjanja znanja:

• Končna ocena bo rezultat 4  5 sestavin:
• sprotni izdelki in sodelovanje – 20%;
• sodelovanje na vajah, z zapisi (refleksije) – 20%;
• seminarska naloga (izdelek in predstavitev) – 20%;
• končni pisni izpit z zagovorom – 40%;
• oddano in pozitivno ocenjeno poročilo o opravljeni praksi.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*

V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

Video kamera, predvajalnik

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

Sprotni in končni vprašalniki za študente; skupna – vzajemna evalvacija (Opomba: evalvacija je za študente hkrati učna situacija, saj je del njihove poklicne opreme).

Učni načrt pripravila:  prof. ddr. Barica Marentič Požarnik