Osnovni podatki o predmetu

 

1. Ime predmeta: Osnove anatomije, fiziologije in patologije
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta (učni načrt pripravil): prof. dr Andrej Cör, dr. med.
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6
5. Učni jezik: slovenski
 
Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Eukacijske vede
7. Stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester:  2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

14.  Samostojno delo študenta/-ke (v nadaljevanju študenta):

 

 

Cilji in kompetence

15.  Predznanje, ki ga mora imeti študent

Potrebna so predhodna znanja biologije in kemije (srednješolski nivo).

 

16.  Učni cilji predmeta in kompetence 

Cilji:

Predmet je osnoven. Pridobljena znanja bodo tvorila temelj za razumevanje predavanj pri specialnih predmetih, kot so specialna pedagogika , psihologija.

Študent/ka nadgradi srednješolsko znanje o temeljnih zakonitostih zgradbe in delovanja človekovega telesa. Predmet študentu omogoča, da se pri predavanjih seznani z nekaterimi teoretičnimi osnovami tako makroskopske kot tudi mikroskopske zgradbe človekovega telesa in osvoji osnovne principe delovanja posameznih organskih sistemov. V okviru priprave seminarske naloge pa omogoči samostojen in kritičen pregled literature nekaterih predelov telesa, predvsem tistih, pomembnih za njihovo strokovno delo. Na ta način bo seminarka naloga podala tudi osnove za nadaljen raziskovalen pristop.

 

Splošne kompetence:

Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.

 

Predmetnospecifične kompetence:

Poleg temelnjih znanj o zgradbi in delovanju človekovega telesa bodo posebnega poudarka deležni predvsem tisti organski sistemi, katerih moteno delovanje ima lahko za posledico težave otrok pri učenju in razumevanju, težave pri gibanju,  komunikaciji med vrstniki ter vključevanju otrok v skupino. Zlasti bo poudarek na proučevanju zgradbe in delovanja čutil sluha in vida ter na delovanja centralnega ter perifernega živčevja ter živčno-mišičnih povezav.

 

Vsebina predmeta in literatura

17.  Opis vsebine:

Uvod

• nomenklatura v anatomiji, fiziologiji in patologiji
• anatomski položaj in anatomske ravnine

Osnovna zgradba celice in tkiv

• zgradba celice
• zgradba osnovnih tkiv: epitelijska in vezivna tkiva, mišičnina in živčevje

Skelet

• kosti aksialnega skeleta: glava, hrbtenica, prsni koš
• kosti ramenskega obroča in zgornjih udov
• kosti medeničnega obroča in spodnjih udov
• zveze med kostmi

Mišičje

• mišice glave in vratu
• mišice hrbta
• mišice prsnega koša in trebušna prepona
• mišice ramenskega sklepa in mišice zgornjega uda
• mišice spodnjega uda
• fiziologija mišične kontrakcije

Živčevje

• organiziranost in delovanje živčevja
• anatomska organiziranost živčevja
• funkcionalna antomija centralnega živčevja
• funkcionalna anatomija perifernega živčevja
• zaščita centralnega živčevja
• živčno mišične povezave in motorična enota
• sinapse
• višje živčne dejavnosti: zavest, učenje, spomin

Čutila

• splošna čutila: dotik, toplota, mraz, bolečina
• zgradba notranjega ušesa, Cortijevega organa in čutilo za ravnotežje
• fiziologija sluha
• zgradba očesa
• fiziologija vida

Endokrini sistem

• hormoni in njihovo delovanje
• možganski privesek, hipofiza
• ščitnica in obščitnice
• nadledvična žleza

Obtočila

• mali in veliki krvni obtok
• zgradba in delovanje srca
• zgradba in delovanje arterij in ven
• uravnavanje in delovnaje krvnega obtoka
• mezgovnice in limfni organi

Dihala

• zgradba in naloge prevodnega dela dihalne poti
• zgradba respiratornega dela dihalne poti
• volumni v pljučih
• fiziologija dihanja

Prebavila in presnova

• zgradba prebavne cevi in njeni specifični deli
• zgradba in delovanje jetr in trebušne slinavke
• prebava in absorbcija
• presnova in nadzorovanje telesne temperature

Sečila

• zgradba in delovanje ledvic
• sečna izvodila
• fiziologija tvorbe urina

Spolovila

• zgradba in delovanje moških spolovil
• zgradba in delovanje ženskih spolovil
• osnove embrionalnega razvoja in možne kongenitalne anomalije.

Splošna patologija

• celična patologija
• vnetje, regeneracija in reparacija
• obtočne motnje
• kancerogeneza in rak

Specialna  patologija

• patološke spremembe v očesu: katarakte, ulceracije, retinopatije in druge motnje vida
• patološke spremembe v srednjem in notranjem ušesu ter motnje sluha
• motnje živčno mišičnega prenosa in miopatije, mišična atrofija in mišična distrofija

 

18.  Literatura:

Osnovna literatura

• Študijsko gradivo – zapiski predavanj
• Štiblar Martinčič, D., Cör, A., Cvetko, E., Marš, T. (2997) Anatomija, histologija, fiziologija. Ljubljana:  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta,  pp.1-192. 

Dopolnilna literatura

• Drake, R L., Vogl, W., Mitchell, A. W. M. (2005) Gray's anatomy for students. Elsivier Curchil Livingstone.
• Carola, R., Harley, J. P., Noback, C.R. (1992) Human Anatomy and Physiology. 2. izdaja. New York, London, Sidney, Toronto: McGraw-Hill.
• Damjanov,  I. (2006). Pathology for the health Professions. 3. izdaja. Elsivier Curchil.

 

19.  Predvideni študijski dosežki

Študent/ka pozna in razume zgradbo človekovega telesa in njegovo delovanje, s posebnim poudarkom na zgradbi očesa in notranjega ušesa, fiziologiji vida in sluha ter živčno mišičnih povezav in drugih sinapsah. Ustrezno navaja osnovno besedišče predmetnega področja kot znanstvene discipline. Pridobljena znanja uporabi za razumevanje nadgradnjih predmetov.

 

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20.  Uporabljene metode poučevanja in učenja

Poleg predavanj tretjina kontaktnih ur obsega problemsko orientirano učenje (POU), ki se zaključi z oddajo seminarske naloge. Teme bodo obsegala področja, kjer bodo študentje teoretično znanje nadgradili s kritičnim ovrednotenjem določenega problema iz prakse. Temo seminarja si izbere študent/ka sam/a iz nabora predlaganih tem in v dogovoru s predavateljem. Pri POU študenti razvijajo svoje jezikovne spretnosti (branje v slovenskem in tujih jezikih, pisanje, govorni nastop), naučijo se poiskati informacije (npr. knjižnica, svetovni splet, specialisti). Za vse aktivnosti povezane s POU dobijo študenti natančna navodila.

 

21.  Uporabljeni načini preverjanja znanja

Pisni obseg seminarske naloge, ki ima predpisane iztočnice, je 1500 do 2000 besed in dolžina ustne predstavitve je 20 minut. Sledijo vprašanja in razprava. Pozitivno ocenjen seminar je obvezen predpogoj za pristop k pisnemu preverjanju znanja. K skupni oceni izpita šteje pisno preverjanje in seminarska naloga. Ocenjevalna lestvica: zadostno 6 (60-67), dobro 7 (68-75), prav dobro 8 (76-83), prav dobro 9 (84-90), odlično 10 (91-100).

 

Pogoji in viri

22.  Delitev na skupine

V skladu z veljavnimi normativi.

 

23.  Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta

Predavalnica z avdiovizuelno opremo

 

24.  Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

Habilitiran visokošolskih učitelj

 

Evalvacija

25.  Metode in oblika evalvacije

• Sprotni razgovori izvajalca predmeta s študenti.
• Anketa študentov ob zaključku izvajanja predmeta.
• Analiza uspešnosti študentov pri preverjanju znanja.

 

 

Učni načrt pripravil:  prof. dr. Andrej Cör, dr. med.