Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: Uvod v antropologijo
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: dr. Beno Arnejčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: obvezni    
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer: 
12. Steber programa:

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14.  Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15.  Predznanje, ki ga mora imeti študent: Vpis v program.

16.  Učni cilji predmeta in kompetence:

Cilji:

• Študent/ka spoznava uvodne vsebine za razumevanje antropološkega proučevanja različnih kultur oziroma družb, njihovih družbenih odnosov in sistemov verovanj, ki so prisotni v različnih kulturnih okoljih ter kontekstih. Tako študenti/-ke pridobijo ustrezne pojme za razlago vsebin pri predmetih iz tretje triade (npr. Etika in družba; Državljanska vzgoja in drugimi predmeti, ki zajemajo spoznavanje družb v višjih razredih devetletke in pri družbenih predmetih v različnih srednješolskih kurzih) 

Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč socialna in kulturne antropologije, ki študenta/-ko usmerjajo k  analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje zmožnosti razumevanja in razlage procesov v interkulturni družbi in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, kritično branje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed možnosti, ki jih o sodobnih kulturnih in družbenih procesih ponujajo pisni in vizualni viri ter sodobna informacijska tehnologija. 

Predmetnospecifične kompetence*:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč kulturne in socialne antropologije, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in razumevanju sodobnih družbenih problemov v lokalnem in globalnem obsegu .
• Razvijanje strokovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti, s poudarkom na zmožnostih razvijanja uvodnih vsebin za predmete, ki poučujejo o večkulturnosti.
• Razvijanje zmožnosti za kritično razumevanje različnih tipov informacij, ki razlagajo družbene procese v sodobnem svetu.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

Vsebina predmeta in literatura

17.  Opis vsebine.

Študenti in študentke se seznanijo s temeljnimi pojmi socialne in kulturne antropologije ter z načinom razmišljanja, ki je značilen za antropološko stroko, pri razlagi različnih procesov družb in kultur. Študenti spoznajo temeljna koncepta antropološke discipline, kulture in družbe, ter dobijo grob vpogled v različne tradicije antropološke vede. Seznanijo se s pojmom terenskega dela in interpretacije na terenu pridobljenih podatkov. Predmet jim ponudi vpogled v razumevanje in razlago temeljnih sodobnih antropoloških del klasikov discipline, ki so zlasti pomembni v okviru edukativnih ved, za ustrezno in antropološko podkovano poučevanje o različnih kulturah in družbah. Preko študij, pridobljenih z etnografskim terenskim delom in metodami ter z antropološkimi pristopi k razlagi različnih družbenih in kulturnih fenomenov tako študenti/-ke razvijajo kritičen pogled tako na svoja lastna kulturnozgodovinska in družbenopolitična okolja, kot tudi na življenja ljudi iz okolij, ki imajo drugačno zgodovinsko, kulturno in družbeno zasnovo. Ob ogledu filmov z antropološko tematiko se seznanijo s problemi sodobnega sveta. Na vajah in med seminarskim delom študent izvede kratko etnografsko terensko raziskavo in predstavi svoja spoznanja. Spoznavajo vplive družbenih sprememb in procesov globalizacije pri različnih kulturah in družbah po svetu kakor tudi v vedi sami.

1.      Kaj je socialna in/ali kulturna antropologija: primerjava in kontekst;
2.      Glavne metode in predmet antropologije: terensko delo in etnografija
3.      Osnovni pojmi v antropologiji: družbeni človek, družba vs narava,
4.      Osnovni pojmi v antropologiji: človek, narava vs kultura, kulturni relativizem in etnocentrizem
5.      Iskanje partnerja: sorodstvo, poroka in zveza (aliansa);
6.      Spol in starost
7.      Enostavne in kompleksne družbe; različne družbene skupine: kasta, razred, pleme, nacija
8.      Identiteta in poreklo: etničnost, nacionalizem in manjšine, transnacionalizem in globalizacija
9.      Politika menjave: proizvodnja in potrošnja, denar in trg.
10.  Sistemi verovanja, verska gibanja, karizma; religija in rituali.
11.  Različni načini mišljenja
12.  Pregled različnih antropoloških tradicij in njihovi izzivi.

18.  Literatura:

Osnovna literatura:

• Skripta za predmet, izročki, zapiski predavanj, ki jih posredujeta predavatelj/-ica in asistent/-ka. Eriksen, Thomas Hylland, 1995, Small Places, Large Issues. An Introduction to Social and Cultural Anthropology. London: Pluto.// prevod v skripti Kuper, Adam, 2000, Antropologija in antropologi: Moderna britanska šola. Zbirka Dialogi. Založba Aristej, Šentilj.
• Monaghan, John in Peter Just, 2000. Social and Cultural Anthropology: A Very Short Introduction (Very Short Introductions) .Oxford University Press.
• Margaret Mead, Margaret Mead, 1975. Coming of Age in Samoa.William Morrow & Company.
• Joy Hendry, 1999, Other People's Worlds: An Introduction to Cultural Anthropolog. New York University Press. 

Dopolnilna literatura*:

• Barnard, Alan, 2000. History and Theory in Anthropology. Cambridge: Cambridge University Press.// prevod v skripti Eriksen, Thomas Hylland in Finn Sivert Nielsen 2001. A History of Anthropology.London, Sterling, Virginia: Pluto Press Layton, Robert, 1998, An Introduction to Theory in Anthropology. Cambridge: Cambridge University Press. Bohannan, Paul in Mark Glazer (ur.) 1988. High Points in Anthropology. New York: Mc.Graw-Hill, Inc. 

Dodatna literatura*:

• Barnard, Alan in Jonathan Spencer (ur.), 1996. Encyclopedia of Social and Cultural Anthropology. London: Routledge. Ingold, Tim (ur.). 1994. Companion Encyclopedia of Anthropology. London: Routledge.

19.  Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:*

• Študent/-ka pozna temeljne pojme socialne in kulturne antropologije kot posebne znanstvene discipline.
• Pozna glavne socialne in kulturne antropologe/-inje, njihov doprinos v socialno in kulturno antropološko teorijo, etnografsko terensko delo socialne in kulturne antropologije, ter njihov pomen pri razlagi sodobnih fenomenov.
• Pozna in upošteva koncepte za razlago sodobnih družbenih pojavov, potrebne za oblikovanje sodobnih poučevalnih modelov družbenih predmetov v 3. obdobju devetletke.

Uporaba:*

• Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele za razlago kulturnih in družbenih procesov.
• Sposoben/-na je zasnovati in izvesti poučevalne modele, ki ustrezno in v skladu z antropološko stroko obravnavajo vsebine učnih predmetov o drugih kulturah in družbah.
• Zna načrtovati pripravo obravnave tematik o različnih kulturah, ob upoštevanju prilagoditev otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem družbenih predmetov, pri katerih so obravnavane teme, povezane s socialno- oziroma kulturnoantropološko stroko

Refleksija:*

Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje družbenih ved glede na uresničevanje zastavljenih učnih ciljev pri predmetih, ki uvajajo v družbene vede, in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč socialne in kulturne antropologije in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20.  Metode poučevanja in učenja:

Oblike dela:

Frontalna oblika poučevanja, delo v manjših skupinah, delo v dvojicah, samostojno delo študentov, delo z vizualnim materialom 

Metode dela:

Razlaga, razgovor/ diskusija/debata, delo z besedilom, proučevanje primera, izvajanje vaj, vključevanje gostov iz prakse in diskusija o izbranih primerih, terenske metode antropološkega raziskovanja in opazovanje z udeležbo

21.  Načini preverjanja znanja:

Pisni izpit po predavanjih (vsebina predavanj, vaj in seminarjev predstavlja 60% ocene). Izbrane teme seminarskih nalog bodo vključene med obvezno literaturo za izpit. Prav tako predstavljajo izpitno snov tudi filmi, ki bodo prikazani in interpretirani v študijskem procesu. Materiali za branje bodo na voljo v knjižnici. Seminarsko temo izberejo študentje v dogovoru s predavateljico. Seznam tem se nahaja v knjižnici, izbrano temo prijavijo študentje predavateljici na predavanjih.

Obiskovanje seminarjev in vaj je obvezno, preverjena prisotnost predstavlja 10% ocene. Predstavljeni seminarski izdelek prinese še dodatnih 30%. Rok za opravljanje seminarjev je pred začetkom zimskega izpitnega obdobja. Študent mora najprej doseči pozitivno oceno pri pisnem izpitu, da se upošteva, da se upošteva delež opravljenih obveznosti pri seminarju. 

Pogoji in viri

22.  Delitev na skupine.*

V skladu z veljavnimi normativi.

23.  Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

Po en diktafon na 2 študenta.

Reproducirani materiali za branje pri vajah (skenirano besedilo v elektronski obliki)

Filmi z antropološko vsebino.

• Das Fest des Huhnes (Kurji praznik), scenarist in režister: Walter Wippersberg, ORF Landesstudio, 1992.
• Darvin's Nightmare (Darwinova nočna mora), scenarist in režiser Hubert Sauper, 2005.

24.  Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec 

Evalvacija

25.  Metode in oblika evalvacije.

• Evalvacija izvedbe predmeta
• Oddaja poročila o izvedbi predmeta in ocena izvedbe
• Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe
• Razgovori študentov z izvajalci predmeta 

Evalvacija na ravni zavoda

• Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov
• Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov

Učni načrt pripravila: doc. dr. Alenka Janko Spreizer