Udeležba dr. Danijele Horvat Samardžija, viš. pred. in prof. dr. Jurke Lepičnik Vodopivec na okrogli mizi in posvetu o izzivih staranja

datum: 03.06.2025

kategorija: Novice

V petek, 23. maja 2025, je v Kopru potekala okrogla miza z naslovom Slovenija in globalni izzivi staranja, ki jo je organiziralo Ministrstvo za solidarno prihodnost v sklopu tretjega Festivala za duševno zdravje.

Po okrogli mizi je na naši fakulteti sledil še posvet na isto temo. Namen posveta je bila nadgradnja na okrogli mizi izpostavljenega. Posvet je organiziralo Ministrstvo za solidarno prihodnost, gostitelj posveta pa je bila dr. Horvat Samardžija, ki je tudi sodelovala z Ministrstvom za solidarno prihodnost pri pripravah nanj in na okroglo mizo. Na posvetu so, poleg govorcev na okrogli mizi, sodelovali še drugi povabljeni, ki so izkazali zanimanje za obravnavano temo.

Govorci na okrogli mizi in prisotni na posvetu so obravnavali (1) ključne spremembe, ki so jih družbe doživele v zadnjih 20-ih letih, (2) ključne izzive, ki jih vidijo v naslednjih 20-ih letih, (3) ključne naloge in področja za kreatorje prihodnjih politik, kjer bi starost in staranje razumeli kot pozitivno izkušnjo, (4) pet področij, ki so ključna, da bi dosegli družbo, prijazno do vseh starosti.

Dr. Danijela Horvat Samardžija je kot eno ključnih opažanj izpostavila vse bolj negativen odnos družbe do starejših. »Negativen odnos se sčasoma pojavi tudi v odnosu starejšega do samega sebe. In ta samostigma ima velik vpliv na duševno zdravje, ki vpliva tudi na njegovo fizično zdravje,« je poudarila. Pomanjkanje medgeneracijskih vezi po njenem vodi v nerazumevanje starejših, zaradi česar jih družba pogosto potiska na rob. »Živimo v času, ko se poveličujeta mladost in lepota. Zakaj? Zaradi strahu in tesnobe pred lastnim staranjem.«

Kot enega izmed ključnih izzivov v naslednjih 20-ih letih je izpostavila povezovanje generacij. Današnja družba se namreč do starejših obnaša, kot, da niso več del nje. »Komentarji, kot starejši in otroci nimajo kaj početi skupaj, starejši so umazani, senilni, same težave so z njim, v veliko breme so, ko jih le čim prej ne bi bilo več med nami,« so komentarji, katere pogosto sliši, ko opominja na pomembnost povezovanja generacij, in iz katerih je vidna vse večja težnja po ločevanju generacij, »kar je zelo zaskrbljujoče,« je dodala.

Kot ključne naloge in področja za kreatorje prihodnjih politik, kjer bi starost in staranje razumeli kot pozitivno izkušnjo, je izpostavila lastno komunikacijo, ki »mora biti strpna, spoštljiva, brez ustvarjanja lastnih zaključkov o osebah. Pozorni moramo biti na lastne stereotipe in predsodke. Vse se začne v družini. Pomembno vlogo imajo tudi vrtci, šole. Opozorila je tudi na tabuizirane teme v vzgoji, kot so starost, staranje, bolezni (demenca) in smrt, ter dodala, da je treba generacijsko povezovanje uvesti bolj sistematično, npr. z medgeneracijskimi dnevi (podobno kot imamo kulturne, športne dneve), skupnimi čistilnimi akcijami. Otroci morajo s starejšimi preživeti več časa, da jih začutijo in obratno, da se lahko ustvari prava povezava, ki omogoča obojestransko razumevanje.

Za oblikovanje družbe, prijazne vsem generacijam, je na koncu poudarila pomen sodelovanja različnih okolij: »Vse se začne v družini. Pomembni so seveda še vrtec in osnovna šola, pa fakulteta, lokalna in državna politika. Ne smemo pozabiti niti na domove in centre za starejše, različna medgeneracijska društva, pa tudi gospodinjstva starejših. Na njih se prevečkrat pozabi.«

Prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec je poudarila pomen vseživljenjskega učenja za krepitev duševnega zdravja vseh, tudi starejših, ki mora biti odprt, prilagojen posameznikovim potrebam in interesom, in ki bo zagotavljal pridobivanje kompetenc znanja z namenom prilagajanja potrebam trga dela in kakovosti življenja v starajoči družbi. 

Pomembno vlogo pri tem imajo starosti prijazne univerze, ki naj bi omogočile enakopravno vključevanje starejših v učne in raziskovalne dejavnosti univerz na formalni, neformalni in priložnostni ravni. Vključenost vseh generacij, tudi starejšega prebivalstva 55+, v vse oblike visokošolskega izobraževanja v okviru odprtega, formalnega vseživljenjskega učenja je ključno za doseganje ciljev pametnega staranja. Uresničevanje načel odprte univerze za vse s poudarkom na vzpostavljanju starosti prijazne slovenske univerze podpira povezovanje visokošolskih iniciativ v Republiki Sloveniji za vseživljenjsko učenje ter oblikovanje celovite med univerzitetne iniciative.

Dogodek je ponudil dragocene strokovne uvide in jasno pokazal, da mora razumevanje staranja postati osrednja družbena tema prihodnosti.