Vabljeni na otvoritev razstave EROS IN TANATOS, ki bo 28. maja ob 18.00 v Galeriji Meduza.

Obalne galerije Piran v sodelovanju z avtorjem projekta in mentorjem doc. dr. Boštjanom Bugaričem ter s študenti in študentkami 1. letnika oddelka za Vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem nadaljujejo lani začeti projekt Urbani laboratorij. V njem razstavni prostor deluje kot enoten raziskovalni okvir, znotraj katerega se besedilo, prostor, podoba in zvok prepletajo v skupno naracijo. Razstava tako ni zgolj predstavitev končnega rezultata, temveč odprto polje produkcije znanja, kjer se dokumentarni pristopi, umetniške prakse in prostorske intervencije srečujejo v samem procesu štiri tedenskega nastajanja. 

Tema letošnjega raziskovanja se osredotoča na razmerje med Erosom in Tanatosom:  med življenjem in minljivostjo, med silo, ki ustvarja in silo, ki razkraja. V galeriji se oblikujejo tri prostorske instalacije, zasnovane s kanistri za nafto. Kot posode sodobnega sveta v sebi nosijo sledi kriz, napetosti in vojn. Iz njih se razliva kaos, ki ga avtorji in avtorice ne poskušajo ukrotiti, temveč mu želijo prisluhniti skozi podobo, zvok in gibanje. V tem toku se nejasna celota postopoma razpira in razslojuje v tri temeljne tekočine: nafto, vodo in kri. Vsaka nosi svoj ritem, svojo težo, svoj spomin.

Eros in Tanatos se pri tem ne izključujeta, temveč sobivata kot dva obraza istega gibanja. V njunem prepletu se razkriva, da sta začetek in konec, nastajanje in izginjanje, že od nekdaj  del iste snovi. Osrednje vprašanje projekta kako se v sodobnem svetu prepletajo življenjski impulz, destrukcija in materialni pogoji obstoja ter kakšne sledi puščajo v našem skupnem prostoru?  odpira prostor celotnemu procesu dela, v katerem se bo v galeriji postopoma udejanila končna predstavitev. Vprašanje izhaja iz dela Blažke Šifrar, ki se sprašuje o razmerju med intimnim in kolektivnim telesom. Obenem video in zvočna instalacija razširjata izkušnjo prostora ter vzpostavljata večplastno senzorično okolje, v katerem obiskovalec ne nastopa zgolj kot opazovalec, temveč kot soudeleženec v procesu nastajanja pomena.

Skozi proces nastajanja so študente in študentke vodili Rebeka Bratož Gornik, Joaquín Mora in Lukas Medveš. Delavnici videa in zvoka  sta zasnovani kot raziskovalni orodji, ki udeležencem omogočata delo z materialnostjo realnosti: z zapisom, kadrom, glasom, šumom in tišino. Dokumentarni film in zvok tukaj ne delujeta kot ilustracija razstave, temveč kot avtonomna medija mišljenja in beleženja časa, prostora ter posameznikovih izkušenj.

Projekt je nastal pod okriljem oddelka za Vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in s podporo Obalnih galerij Piran, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter Pokrajinskega muzeja Koper.