Uspešno zaključena konferenca projektov B-RIN in MARiNKA

datum: 10.02.2026

kategorija: Novice

V petek, 6. februarja 2026,  je na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem  (UP FAMNIT) potekala zaključna konferenca projektov B-RIN – (Razvoj temeljnih vsebin in znanj RIN v vrtcih in osnovni šoli) in MARiNKA (Mladostniki s temeljnimi znanji RIN so Kreatorji prihodnosti). Dogodek, ki je pritegnil 110 udeležencev, je povezal sodelujoče na projektu iz UP FAMNIT, UP Pedagoške fakultete, Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani s številnimi strokovnimi delavci vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije. 

Udeležence konference sta v uvodnem delu pozdravili prorektorica za študijske zadeve Univerze na Primorskem, prof. dr. Tina Štemberger,  predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter vodja obeh projektov, prof. dr. Sonja Čotar Konrad, pri čemer so vsi poudarili pomen razvoja in implementacije temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema. Pri tem je prof. dr. Sonja Čotar Konrad poudarila: »Gre za temeljne vsebine, ki jih danes potrebuje vsak posameznik, ne le programer. V teh treh letih usposabljanja so otroci pridobili več samozavesti, postali so bolj suvereni pri delu v razredu. Pomemben doprinos projekta je tudi učeča se skupnost, ki smo jo vsi sodelujoči ustvarili. Skupaj smo premagovali izzive, ki so nas tesno povezali. Takšna učeča se skupnost je razlog, ki zagotavlja trajnost projekta ter spodbuja nadaljnji razvoj šol in vrtcev tudi na drugih področjih.«

Otroci potrebujejo več znanja o delovanju umetne inteligence

Konferenca se je nadaljevala z dvema plenarnima predavanjema, v katerem je  Prof. dr. Tim Bell z Univerze v Canterburyju (Aotearoa) osvetlil koncept računalniškega mišljenja, ki se vse pogosteje pojavlja v nacionalnih kurikulumih. Posebno pozornost je namenil vprašanju, kako mlajšim učencem približati računalniško mišljenje na smiseln in dostopen način, pri čemer je izpostavil pristop računalništvo brez računalnika (Computer Science Unplugged) ter njegovo povezavo z računalniškim programiranjem in širšim razumevanjem pojma računalništva.

Drugo plenarno predavanje z naslovom  Človek v središču: tehnologija in prihodnost izobraževanja, je  izvedel prof. dr. Ernest Ženko (UP FHŠ), pri čemer je poudaril je, da tehnologija v izobraževanju ni nevtralno orodje, temveč dejavnik, ki preoblikuje načine učenja, poučevanja in razumevanja sveta. Dejal je: »Pred desetletji je pouk računalništva pomenil poznavanje osnov tehnologije, znanja programiranja in algoritmičnega razmišljanja, kar pomeni prenašanje konkretnih problemov v način razmišljanja, ki omogoča njihovo reševanje. To je nekaj kar današnje generacije recimo nimajo. Vzemimo samo primer raziskave iz Velike Britanije, ki je pokazala, da večina najstnikov meni, da umetna inteligenca razmišlja.. Do takšnih napačnih predstav o umetni inteligenci ne bi prihajalo, če bi imeli več znanja že v osnovnih šolah. Takšne vsebine otrokom pomagajo razumeti svet, v katerem živijo in ključno je, da vedo na primer, kako delujejo sistemi, ki jim na družbenih omrežjih predlagajo prijatelje ali pa kako sistemi zbirajo njihove podatke.«  

Sledile so predstavitve vmesnih evalvacij obeh projektov. Izr. prof. dr. Mirko Prosen in izr. prof. dr. Sabina Ličen sta predstavila vmesne rezultate evalvacije projekta B-RIN, izvedene v dveh zaporednih šolskih letih (2023/24 in 2024/25). Evalvacija, ki je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu, je pokazala pozitivne učinke projekta na učenje otrok, profesionalni razvoj vzgojiteljev in učiteljev ter napredek pri razumevanju temeljnih vsebin RIN, ob hkratni identifikaciji izzivov pri izvedbi. Vmesno evalvacijsko poročilo projekta MARiNKA je predstavila prof. dr. Tina Štemberger, ki je poudarila, da projekt poteka skladno z načrtovanimi cilji in časovnico. Med ključnimi dosežki so bili izpostavljeni vzpostavitev razvojnih skupin, ki v šolah zagotavljajo in skozi projekt oblikujejo inovativna učna okolja z implementacijo učnih scenarijev ter vključevanje učencev, ob hkratnem sistematičnem spremljanju kakovosti in strokovnem usposabljanju sodelujočih na projektu.

Dobre prakse vrtcev in osnovnih šol iz različnih koncev Slovenije

Popoldanski del dneva  je bil namenjen predstavitvi  primerov dobrih praks sodelujočih vrtcev in osnovnih šol iz različnih koncev Slovenije. V vrtcih so temeljne vsebine računalništva otrokom približevali v sklopu pristopa učenja računalništva brez uporabe računalnika, ki je pomenilo učenje računalniških procesov razmišljanja s pomočjo igre, gibanja, kuhanja in drugih aktivnosti.

Ravnateljica Vrtca Koper Alenka Rušt je izpostavila:  »Otrokom smo v okviru projekta približali nekoliko zahtevnejšo temo za predšolsko obdobje – varnost gesel in pomen varovanja osebnih podatkov. Na ta način smo jih želeli postopoma pripraviti na pasti sodobnega računalništva, interneta in globalizacije, saj opažamo, da otroci že v vrtcu pogosto uporabljajo digitalne naprave in na njih preživijo veliko časa. Skupaj s sodelavkami smo zato pripravile zanimivo in prilagojeno igro. Temelji na zgodbi o deklici, ki izgubi svojega medvedka, ker je razkrila geslo, pri čemer je vsebina predstavljena na otrokom razumljiv in primeren način. Veseli smo, da lahko tudi zahtevnejše teme otrokom približamo tako, da jih razumejo.

Primer dobre prakse poučevanja programiranja je predstavila Osnovna šola dr. Josipa Plemlja Bled. Učenci so se osnov programiranja učili z uporabo lego kock in animacije v programu Stop Motion. Aleksandra Frelih s tamkajšnje osnovne šole je pojasnila: »To je bil za nas zmagovalen primer. Otroci so bili nad dejavnostjo navdušeni. Osredotočili smo se na razumevanje algoritmov, saj smo želeli, da učenci spoznajo celoten proces nastajanja videa – od prvega do zadnjega koraka. Spoznali so, da obstaja določeno zaporedje korakov, ki mu je treba slediti, ter prepoznali, kje lahko pri ustvarjanju pride do napak.«

Pogled v prihodnost

Uspeh projektov B-RIN in MARiNKA priznava tudi Radovan Kranjc, svetovalec Zavoda RS za šolstvo, ki na tem področju napoveduje novost za sedmošolce. Pojasnjuje: »Dejansko sledimo temu, kar je predvideno v šolskem sistemu. V tem trenutku vemo, da bo leta 2028 začel veljati nov predmet, Informatika in digitalne tehnologije, in smo ravno v fazi pripravljanja smernic za PKK - za komisijo, ki bo izdelala učni načrt in ravno razmišljamo, katere vsebine dati v ta predmet, ki je žal samo 35 urni. Torej eno uro na teden v enem šolskem letu, v sedem razredu bodo čisto vsi učenci slišali nekaj drobcev iz tega področja, ki je pomemben za temeljna znanja računalništva in informatike.«

Konferenca se je zaključila s sklepnimi mislimi, v katerih so sodelujoči poudarili pomen povezovanja raziskovalnega, pedagoškega in praktičnega dela ter dolgoročne vizije razvoja računalništva in informatike v slovenskem izobraževalnem prostoru. Zaključna konferenca je tako potrdila, da projekta B-RIN in MARiNKA predstavljata pomemben korak k sistematičnemu, kakovostnemu in na učenca osredinjenemu  poučevanju temeljnih vsebin RIN. 

Konzorcijski partnerji projektov B-RIN so Vrtec Mavrica Brežice, Vrtec Jelka, Javni vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Koper, OŠ in vrtec Ankaran, OŠ Solkan in vrtec Solkan, OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in Vrtec Polhek, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, OŠ Vojke Šmuc Izola

Konzorcijski partnerji projekta MARiNKA  pa UL FRI, OŠ Trzin, OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, OŠ 8 talcev Logatec, OŠ Staneta Žagarja Kranj, OŠ n.h. Maksa Pečarja, OŠ Vojke Šmuc Izola, OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, OŠ Janeza Puharja Kranj, OŠ Elvire Vatovec Prade