Prorektorica UP prof. dr. Tina Štemberger ob mednarodnem dnevu izobraževanja
datum: 26.01.2026
kategorija: Novice
V počastitev vlogi, ki jo ima izobraževanje na mir in razvoj po svetu, je Generalna skupščina Združenih narodov leta 2018, 24. januar, razglasila za mednarodni dan izobraževanja. Letos ga na različnih koncih sveta obeležujejo z geslom »Moč mladih pri soustvarjanju izobraževanja«. Mladi predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva in so močan motor inovacij, družbenih sprememb ter trajnostnega razvoja. Kljub temu se mnogi še vedno soočajo s trajnimi ovirami, ki jim preprečujejo oblikovanje prihodnosti, kakršno si želijo – od revščine in neenakosti do omejenega dostopa do kakovostnega izobraževanja in dostojnega dela.
Prorektorica za študijske zadeve na Univerzi na Primorskem prof. dr. Tina Štemberger, je ob mednarodnem dnevu izobraževanja predstavila nekaj ključnih vidikov izobraževanja ter vlogo in izzive, ki jo pri tem imajo študentje.

Kako se koncept na študenta osredinjenega učenja razlikuje od tradicionalnih pristopov visokošolskega izobraževanja?
Na študenta osredinjeno učenje in poučevanje se od t. i. tradicionalnega pristopa razlikuje predvsem po tem, da v središče učnega procesa postavlja aktivno vlogo študenta. Temelji na prizadevanju za spodbujanje študentove motivacije, participacije, samoregulacije in samorefleksije. Študenta razume kot posameznika z različnimi potrebami, predznanjem in učnimi stili, kar zahteva premišljeno načrtovanje študijskih programov, celostno načrtovanje, izvedbo in evalvacijo študijskega procesa ter ustrezne načine preverjanja in ocenjevanja doseženih učnih izidov.
Izvajanje na študenta osredinjenega poučevanja vključuje spoštovanje raznolikosti študentov ter skrb za prilagodljive učne poti, ki omogočajo različne oblike sodelovanja in napredovanja. Temelji na uporabi raznolikih pristopov, strategij in metod učenja ter poučevanja, ki se sledijo učnim ciljem in potrebam študentov, ter na kontinuiranem spremljanju in evalvaciji njihove učinkovitosti. Pomemben vidik predstavlja tudi spodbujanje študentove avtonomije pri učenju, ob hkratnem zagotavljanju jasnih usmeritev, podpore in strokovnega vodenja s strani učitelja.
Na študenta osredinjeno poučevanje gradi na odnosu medsebojnega spoštovanja, odprti komunikaciji in zaupanju med študenti in učitelji. Hkrati vključuje jasne in pravične postopke za obravnavo študentskih pritožb, s čimer se zagotavlja vključujoče, spodbudno in odgovorno učno okolje.
Kako se načela na študentu osredinjenega študija odražajo v strateških usmeritvah Univerze na Primorskem in kje vidite največ prostora za nadaljnji razvoj?
Načela na študenta osredinjenega študija so jasno vpeta v različne strateške dokumente Univerze na Primorskem. V Srednjeročni razvojni strategiji (2025–2030) se UP zavezuje k pedagoški odličnosti, ki jo med drugim uresničuje s sistematičnim vključevanjem inovativnih metod učenja in poučevanja v študijski proces, s skrbjo za stalno usposabljanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter z grajenjem učeče se skupnosti. Univerza sledi tudi Strategiji vključevanja prožnih oblik učenja in poučevanja v študijski proces na UP (2023–2027).
Iz vsakoletnih poročil je razvidno, da visokošolski učitelji in sodelavci vse pogosteje in premišljeno vključujejo inovativne pedagoške pristope tako v učne načrte kot v neposredno delo s študenti. Na te procese smo posebej pozorni tudi pri pripravi novih študijskih programov ter v okviru internacionalizacije in interdisciplinarnosti. Seveda pa vedno obstaja prostor za izboljšave, te vidim predvsem v še bolj sistematični podpori pedagoškemu razvoju učiteljev ter v večji fleksibilnosti študijskih programov, ki bi študentom omogočala bolj individualizirane učne poti.
Katere konkretne spremembe v pedagoških pristopih ali študijskih programih v zadnjih letih najbolj kažejo premik k večji vključenosti študentov v učni proces?
V zadnjih letih smo v študijske programe in učne načrte sistematično vključevali aktivne oblike učenja in poučevanja, kot so projektno delo, problemsko učenje, delo v manjših skupinah, sodelovalno in kolegialno učenje ter model obrnjene učilnice. Pomemben premik se kaže tudi v okviru sodelovanja v zavezništvu T4EU, ki našim študentom omogoča raznolike mednarodne izkušnje.
Poleg tega se študijski programi vse bolj odpirajo sodelovanju z okoljem, gospodarstvom in negospodarskimi organizacijami, kar študentom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj že v času študija. Poseben pečat zadnjemu obdobju daje tudi izrazit porast uporabe digitalnih orodij in orodij generativne umetne inteligence, ki lahko ob smiselni in odgovorni rabi pomembno prispevajo k večji individualizaciji in personalizaciji študijskega procesa.
Kako univerza sistematično vključuje glas študentov pri oblikovanju, izvajanju in evalvaciji študijskih programov?
Študenti imajo na Univerzi na Primorskem resnične možnosti za participacijo in so vključeni na različnih ravneh odločanja. Za vsak študijski program vsako leto pripravimo samoevalvacijsko poročilo, pri katerem imajo ključno vlogo študentske ankete in strukturirani pogovori s študenti. Oboje predstavlja pomembno podlago za oblikovanje poročil, katerih rezultati se uporabljajo pri posodabljanju in spreminjanju študijskih programov.
Poleg tega so študenti vključeni v organe odločanja tako na ravni fakultet kot na ravni univerze, sodelujejo v komisijah za kakovost in komisijah za študijske zadeve. Pomembno se mi zdi, da študentov ne razumemo zgolj kot vir povratnih informacij, temveč kot enakovredne partnerje pri soustvarjanju akademskega okolja.
Kateri so največji izzivi pri uresničevanju na študentu osredinjenega študija z vidika institucije in pedagoških delavcev in kako se jih lotevate?
Eden ključnih izzivov je zagotavljanje ustreznih pogojev za kakovostno pedagoško delo, tako v smislu časa, kadrovskih virov in podpore pedagoškemu razvoju kot tudi ustreznih prostorskih pogojev in opreme. Za pedagoške delavce je prehod na bolj aktivne in prilagodljive oblike poučevanja pogosto zahteven, saj zahteva dodatna znanja, dodatna usposabljanja ter spremembo ustaljenih pedagoških praks, kar terja dodatno delo in predvsem dodaten čas.
Na univerzi se teh izzivov lotevamo s sistematičnim usposabljanjem, spodbujanjem izmenjave dobrih praks ter s prizadevanji, da se pedagoška odličnost ustrezno prepozna in ovrednoti. Na področju opreme, zlasti digitalne, smo v zadnjih letih – tudi v okviru projekta REACT – bistveno izboljšali opremljenost fakultet ter s tem pogoje za učinkovito rabo digitalnih tehnologij v podporo učenju in poučevanju.
Kakšno odgovornost ima po vašem mnenju univerza danes , ne le do trga dela, ampak do družbe in prihodnjih generacij študentov?
Nikakor se ne strinjam z mnenjem, da bi morala biti univerza zgolj »kadrovska šola«, katere primarna naloga je zadovoljevanje potreb trga dela. Univerza ima bistveno širšo vlogo in odgovornost. Njena naloga je vzgajati kritično misleče, odgovorne in družbeno angažirane posameznike, ki so sposobni soočanja s kompleksnimi izzivi sodobne družbe.
To vključuje spodbujanje etičnosti, trajnostnega razmišljanja, spoštovanja raznolikosti ter aktivnega državljanstva. Univerza mora ostati prostor svobodne misli, dialoga in ustvarjanja znanja v dobro skupnosti ter prihodnjih generacij.
Če bi morali izpostaviti eno spremembo, ki bi v prihodnjih letih najbolj izboljšala študijsko izkušnjo študentov, katera bi to bila in zakaj?
Menim, da je na naši univerzi za študijsko izkušnjo študentov že zelo dobro poskrbljeno, pri čemer pomembno vlogo igrajo številne obštudijske dejavnosti. Imamo učinkovit tutorski sistem, različne dogodke za vključevanje študentov (npr. ŠtartUP), prostore (MixUP), psihološko svetovalnico, knjižnico, ki je dostopna 24/7, zdravstveno oskrbo in še vrsto drugih podpornih storitev.
Če bi morala izpostaviti eno spremembo- želela bi si, da bi lahko nudili več finančne podpore za mednarodne izmenjave, zlasti na tistih študijskih programih, kjer se študenti redkeje odločajo za mobilnost. Menim namreč, da mednarodna izkušnja študentu prinaša posebno dodano vrednost – tako na strokovni kot na osebnostni ravni.
Dogodki
6. feb. | Dogodek Koper
Zaključna konferenca projektov B-RIN in MARiNKA
12. feb. - 14. feb. | Dogodek Koper
2026 ORIENTATION DAYS - ORIENTACIJSKI DNEVI 2026
13. feb. - 14. feb. | Dogodek Koper