Dr. Danijela Horvat Samardžija je gostila še en posvet o izzivih staranja
datum: 10.07.2025
kategorija: Novice
V četrtek, 3. julija 2025, je na naši fakulteti potekal drugi posvet o Nadgradnji ključnih dokumentov Združenih narodov o staranju.
Na prvi posvet so bili vabljeni predstavniki fakultet Univerze na Primorskem, na drugi posvet pa vzgojitelji, učitelji in ravnatelji, ki imajo izkušnje z medgeneracijskim povezovanjem.
Posvet je organiziralo Ministrstvo za solidarno prihodnost, gostitelj posveta pa je bila dr. Horvat Samardžija, ki je tudi sodelovala z Ministrstvom za solidarno prihodnost pri pripravah nanj.
Vzgojiteljice in priznani slovenski sociolog, ki so se na vabilo odzvali, so na posvetu obravnavali (1) ključne spremembe, ki so jih družbe doživele v zadnjih 20-ih letih z vidika staranja prebivalstva (in odnosa do starejšega prebivalstva); (2) ključne izzive, ki jih vidijo v naslednjih 20-ih letih z vidika staranja prebivalstva (in odnosa do starejšega prebivalstva); (3) ključne spremembe (dopolnitve), ki bi jih morali načrtovalci kurikulumov in učnih načrtov narediti, da bi (otroci in odrasli) starost in staranje razumeli kot pozitivno izkušnjo; (4) ključne dejavnosti, ki bi jih lahko vzgojitelji/učitelji izvajali, da bi (otroci in odrasli) starost in staranje razumeli kot pozitivno izkušnjo; (5) institucije, katerih sodelovanje je ključno, da bi dosegli družbo, prijazno do vseh starosti.
Kot eno izmed ključnih sprememb, ki so jih družbe doživele v zadnjih 20-ih letih z vidika staranja prebivalstva (in odnosa do starejšega prebivalstva), so udeleženci posveta izpostavili negativen odnos družbe do starejših, ki je posledica odsotnosti povezav med generacijami, ki so bile včasih nekaj samoumevnega, danes pa so, na žalost, postale v veliko primerih nekaj nezaželenega.
Kot enega izmed ključnih izzivov, ki jih vidijo v naslednjih 20-ih letih z vidika staranja prebivalstva (in odnosa do starejšega prebivalstva), so udeleženci posveta izpostavili možnost udejanjanja kvalitetnih povezav med generacijami. Povezave med generacijami so ponekod prisotne že sedaj, a bi lahko bile (še) bolj kvalitetne, v smislu, da bi lahko bile organizirane na način, da bi se generacije med seboj lahko povezale na globlji ravni, da bi drug o drugem spoznali več stvari. To pa zahteva spremembo načina razmišljanja pri nekaterih. Da si ti pripravljen načrtovati take povezave, moraš sam biti naklonjen starejši generaciji.
Kot ključne spremembe (dopolnitve), ki bi jih morali načrtovalci kurikulumov in učnih načrtov narediti, da bi (otroci in odrasli) starost in staranje razumeli kot pozitivno izkušnjo, so udeleženci posveta izpostavili pomen spoznavanja tem vezanih na spoznavanje starosti, staranja, smrti, tem, ki se jih veliko vzgojiteljic in učiteljic izogiba. Omenili so uvedbo predmeta, ki bi otroke učil spoštovanja, empatije. Spomnili so se na ocenjevanje vedenja, za katerega so se strinjali, da bi ga bilo potrebno ponovno uvesti. Razmišljali so tudi o uvedbi prostovoljstva kot izbirnega, v višjih razredih pa tudi obveznega predmeta.
Kot ključne dejavnosti, ki bi jih lahko vzgojitelji/učitelji izvajali, da bi (otroci in odrasli) starost in staranje razumeli kot pozitivno izkušnjo, so udeleženci posveta izpostavili različne dejavnosti, ki bi bile izvedene v sodelovanju z babicami in dedki, domovi za starejše. Pri teh dejavnostih ne bi šlo samo za druženje ob otroškem petju, plesu in igranju, pač pa druženje, ki bi otrokom dalo vpogled v bogato znanje, izkušnje starejših.
Kar se tiče institucij, katerih sodelovanje je ključno, da bi dosegli družbo, prijazno do vseh starosti, so se udeleženci strinjali, da morajo sodelovati vsi, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol, fakultet, do lokalne in državne politike. Pri tem pa se seveda ne sme pozabiti na domove in centre za starejše, medgeneracijska društva, društva upokojencev in gospodinjstev starejših.
Dogodek je ponudil dragocen vpogled v trenutno stanje in jasno nakazal korake, ki jih moramo kot družba narediti, da premagamo izzive vezane na staranje, pred katerimi smo se znašli.
