Dnevi pripovedovanja in ustvarjalnosti

datum: 19.10.2022

kategorija: Novice

Na naši fakulteti in v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, od 24. do 26. oktobra 2022.


Dnevi_pripovedovanja_in_ustvarjalnosti.jpg

*Ponedeljkov dogodek bo ob 18. uri (in ne ob 17.) v knjižnici. 

Vsakodnevno življenje je polno pripovedi, pričevanj, spominov na preživete izkušnje, na prebrane zgodbe, pravljice … Vse pripovedi se ne rodijo z literarnim namenom, večkrat gre zgolj za poročanje o dejstvih, za verbalizacijo tega, kar se je zgodilo, zapis tega pa ostane literarnemu obzorju tuj. Aristotel, prvi veliki analitik pripovedi, je pripovedovanje imenoval posnemanje dogajanja. Pripoved ne vključuje nujno jezika. Dogaja se lahko tudi na druge načine, lahko se udejani  kot mimika, slika, fotografija, senca, ples, glasba, (nemi) film … Kot meni Kearney (2016), vsako življenje išče svojo pripoved. Vsi hočeš nočeš iščemo nekakšno harmonijo v vsakdanji disharmoniji in razpršenosti, ki nas obkrožata. Sposobnost pripovedovanja je danes pomembna tudi za uspešnost posameznika in družbe. Govora je predvsem o ustvarjalnem pripovedovanju, ki je vtkano v številne pore sodobnega življenja, od množičnih medijev, marketinga, psihologije, profesionalnega razvoja … Sodobna družba pričakuje in zahteva ustvarjalnost na vseh področjih življenja in dela, zato je proučevanje ustvarjalnosti že dlje časa relevantna raziskovalna tema. Pridobljena spoznanja spodbujajo inovativnost na omenjenem področju, kar je ključnega pomena za uspeh in napredek posameznika in družbe kot celote.

Decembra 2020 se je zaključil niz dogodkov, ki so jih ob stoti obletnici rojstva Giannija Rodarija pod skupnim naslovom (Za)govor ustvarjalnosti, organizirali Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, hiša ustvarjalnega pripovedovanja Gajbla in založba Malinc pod pokroviteljstvom mestne občine Koper in v soorganizaciji društva PINA.

Pobudnici dogodkov, izr. prof. dr. Barbara Baloh, strokovnjakinja za didaktiko slovenščine (UP PEF) in viš. pred. Samanta kobal, dramaturginja ter gledališka pedagoginja (Gajbla in UP PEF), ki se s pripovedovanjem vsaka s svojega zornega kota ukvarjata že več let, sta v pripovedovalski vrtinec potegnili še doc. dr. Edo Birsa, strokovnjakinjo s področja didaktike likovne umetnosti (UP PEF). Izhajale so iz Rodarijeve misli, da morata biti vzgojitelj in učitelj pobudnika ustvarjalnosti in otroku omogočiti okolje polno ustvarjalnih impulzov in spodbud, kajti samo tako bo  lahko hranil svojo domišljijo in jo ustvarjalno uporabljal širil svoje obzorje.  Vzgojitelji in učitelji so po Rodarijevem mnenju tisti, ki prepoznajo in spodbujajo ustvarjalnost posameznega otroka in oblikujejo tako učno okolje, ki je naklonjeno ustvarjanju. Ustvarjalen um namreč neprenehoma dela, sprašuje in odkriva probleme tam, kjer drugi najdejo zadovoljujoče odgovore. Vsak je lahko ustvarjalen, če ne živi v represivni družbi, represivni družini, v represivni šoli ali vrtcu. Zaradi drugega vala pandemije covida 19 so dogodki potekali na daljavo, zato so si Barbara Baloh, Samanta Kobal in Eda Birsa želele, da bi bila znanstvena in strokovna spoznanja, ki so se oblikovala skozi zanimiv simpozij, predavanja, projekt študentov in delavnice zabeležena in izdana v knjižni obliki.

Pri Založništvu tržaškega tiska sprejeli pobudo, in natisnili kar tri dela, ki so povezana  z ustvarjalnim pripovedovanjem in umetniškim izražanjem.

Znanstvena monografija (Za)govor ustvarjalnosti, katere urednice so Barbara Baloh, Samanta Kobal in Eda Birsa, predstavlja glavnino prispevkov, ki so jih avtorji in avtorice Vanessa Roghi, Jack Zipes, Juan Kruz Igerabide, Milena Mileva Blažić, Barbara Baloh, Eda Birsa, Samanta Kobal, Ana Beguš, Francisco Tomsich, Barbara Pregelj in Renata Padovan predstavili na mednarodnem znanstvenem simpoziju (Za)govor ustvarjalnosti, 100 let z Giannijem Rodarijem, ki je potekal 21. oktobra 2020 v Kopru. Recenzentka monografije dr. Anna Kožuh o monografiji zapiše, »da je večplastna znanstvena študija, ki se osredotoča na problematiko ustvarjalnosti z vidika dosežkov Giannija Rodarija. Članki, ki sestavljajo to monografijo, tvorijo čudovit komplementarni razmislek o vplivu Giannija Rodarija na razvoj ustvarjalnosti otrok in učencev, ki jo Rodari enači s domišljijo. Avtorji besedil poudarjajo tudi povezave med Rodarijevimi premisleki ter nazori Freuda in Vigotskega. Avtorje besedil v monografiji navdušuje Rodarijev inovativni pristop do mladih bralcev in zato v svojih premislekih poudarjajo veliko aktualnost njegovih del za današnji čas ter osvetljujejo možnosti nenehnega odkrivanja Rodarijevega prispevka z vidika različnih področij ter različnih vej znanosti in umetnosti«.

dr. Suzana Todorović pa v recenziji zapiše, da »poglavja monografije odstirajo nove poglede na relevantna spoznanja, ki segajo na različna znanstvena področja. Avtorji so se v »Rodarijevem duhu« podali na pot eksperimentiranja in odkrivanja pogledov, ki so zaradi narave področij, s katerimi se ukvarjajo, relevantna za širši mednarodni prostor, na primer vpliv Rodarija na baskovsko književnost, na slovenski vzgojno-izobraževalni sistem in ustvarjalno pisanje, pomen ustvarjalnega pripovedovanja v vrtcu, relevantnost didaktičnih pristopov Giannija Rodarija pri spodbujanju ustvarjalnega pripovedovanja in vizualno-likovne senzibilnosti otrok, način tvorjenja in pripovedovanja izvirnih zgodb z uporabo vizualnih spodbud ter motiviranje za branje pri Gianniju Rodariju in Montserrat Sarto idr«.

Strokovna monografija Povej mi zgodbo, katere avtorici sta Barbara Baloh in Samanta Kobal, vodi bralca od teoretičnih izhodišč procesa ustvarjalnega pripovedovanja, medpodročnega povezovanja vsebin in pojmov, do sugestij spodbud za ustvarjalno pripovedovanje. Je rezultat razvojno-raziskovalnih spoznanj obeh avtoric, ki se s pripovedovanjem ukvarjata že dlje časa. Osnovni cilj strokovne monografije je spodbujanje razvijanja ustvarjalnega pripovedovanja v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Kot v recenziji zapiše dr. Milena Mileva Blažić »strokovna monografija predstavlja teoretična izhodišča za ustvarjalno pripovedovanje, kjer se ves čas naslanjata tako na besedila kot tudi na didaktično izročilo italijanskega avtorja Giannija Rodarija. Aplikativno vrednost in s tem predstavitev teoretičnih izhodišč v praktičnih izvedbah strokovna monografija pridobi s predstavljenimi primeri za spodbujanje ustvarjalnega pripovedovanja. Gre nedvomno za dragocen vir, ki po eni strani predstavi strukturiran pregled relevantnih teoretičnih izhodišč, po drugi strani pa ponuja konkretne sugestije, smernice, dejavnosti, ki bodo vzgojiteljem, učiteljem in staršem  v podporo in pomoč pri podoživljanju literarnih besedil. Delo obenem vseskozi smiselno poudarja pomen razvijanja pozitivnih stališč do jezikovne, literarne in kulturne raznolikosti in pri tem do ustvarjalnih in raznolikih rešitev in interpretacij  Rodarijevh del za otroke. Dr. Barbara Pregelj v recenziji izpostavi, da je »pogumnejšim raziskovalcem pripovedovalske domišljije namenjenih vrsta didaktičnih spodbud v nadaljevanju monografije, kjer avtorici predstavita različne pripomočke, s katerimi je domišljiji mogoče pomagati, da zares razpre svoja krila. Tako opišeta pripovedovalske kocke, pahljačo, škatlo, sestavljanko, spomin, karte, televizijo, vlak in kamenčke, pripovedovalske spodbude pa najdeta tudi v napovedovanju prihodnosti, škatlah spomina, iskanju novih prijateljstev (Kako lepo se je pomešati; Ustvarimo novega prijatelja) in v prijateljevanju s sabo (Kako izgledam). Strokovna monografija tako sicer izhaja iz del Giannija Rodarija, a se v resnici osredinja na vsakega posameznika in se po različnih opravljenih aktivnostih vnovič vrača k njemu. V tem smislu je izrazito rodarijevska, saj ga z različnimi orodji, ki temeljijo predvsem na igri in domišljiji, skuša opolnomočiti za življenje, ki je svobodna odločitev in več kot le gola eksistenca.

V slikanici Od tu in tam, pravljični cvetnik, sta urednici Barbara Baloh in Samanta Kobal zbrali 34 Rodarijevih zgodb in pesmi.  8 jih je že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja prevedla Evelina Umek, ki jih je za to priložnost jezikovno osvežila, 26 pa jih je sveže prevedel Miran Košuta. Slikanico je ilustrirala Chiara Sepin, ki je ob Rodarijevih zgodbah zrasla in jih je od vedno želela tudi likovno ponotranjiti ter jim dodati lasten umetniški pečat.

 

icon open book

Dogodki