Grušovnik: Midva ne bova rešila sveta

datum: 21.07.2022

kategorija: Novice

Je Zemlja v resnici ravna plošča? Oddajniki za brezžična omrežja pa velike mikrovalovne pečice, s katerimi zlikovci segrevajo svet, da povzročajo depresijo, raka in izumiranje čebel? O teh in o številnih drugih teorijah piše profesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, v novi knjigi.

V zadnjem času smo obdani z množico pripovedi, ki so dobre kandidatke za teorije zarot. Tomaž Grušovnik jih je zbral v knjigi Midva ne bova rešila sveta! Stanji radikalnega dvoma o vsakdanu in ekscesne gotovosti glede zakulisne spletke se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, pravi dr. Grušovnik in dodaja primer: “Najlažje je to videti pri ljubosumnežih: ti hkrati dvomijo, saj so prepričani, da sta poljub in objem ljubljene osebe zgolj krinka, in trdno verjamejo v zakulisno spletko, saj menijo, da jih njihov partner vara. Lahko bi rekli, da skeptiki na neki način hočejo gotovost onkraj gotovosti, gotovost, ki je onstran zagotovil, ki jih lahko ponudi življenje,” pravi filozof Grušovnik. 

Deset samostojnih besedil zaznamuje še poljudnoznanstvena podstat, katere rezultat so zračna pisava, podprimeri, različni načini razlage iste poante ter izrazito odprte zastavitve. Novinar Dela, Aljaž Krivec ugotavlja, da je jasno, da se delo med branjem vedno bolj izkazuje za kopico intrigantnih izhodišč k razmisleku o teorijah zarot, ki se ne vselej utegnejo posvetiti morebitnim protiprimerom oziroma izjemam, kar ostaja naloga za bralstvo (nenazadnje opremljeno z osnovnimi predpostavkami knjige pred seboj) ali za dodatne, bolj specifične in usmerjene raziskave ter razmisleke.

»Zdelo se mi je, da je mogoče pojav teorij zarot zelo fino interpretirati s filozofskimi orodji,« prizna Grušovnik. »Po drugi strani pa sem imel občutek, da se lahko s tako analizo teorij zarot pokaže tudi moč filozofije – da ni relevantna zgolj v nekem akademskem kontekstu ali kompliciranih debatah o filozofiji znanosti, temveč tudi za slehernika. Še več, menim, da je slehernik vselej filozof oziroma skeptik, ki pa ima tudi impulz nekega teoretika zarote. In ta slehernik bi bil lahko boljši filozof, če bi se pozanimal o kontekstu in različnih načinih svojega mišljenja pri filozofski tradiciji. Ideje iz zgodovine filozofije lahko namreč posamezniku pomagajo razumeti njegov vsakdan – njegovo hipohondrijo, njegovo ljubosumje, navsezadnje tudi njegov strah pred teorijami zarot. In ljudem je to vredno povedati, ker imam občutek, da se je ta zavest nekako izgubila,« pa je dejal za časopis Dnevnik.

Recenzijo je pripravil tudi kulturni program RTV SLO. V oddaji "Iz knjižnega trga" lahko prisluhnete recenziji knjige, posnetek oddaje je na voljo tukaj: https://365.rtvslo.si/arhiv/s-knjiznega-trga/174895347

Avtor nove knjige je že oktobra študentom in zaposlenim na Univerzi na Primorskem predstavil konspiracizem in odgovoril na vprašanje, zakaj so teorije zarot tako popularne. Posnetek predavanja si lahko ogledate tukaj:

https://www.youtube.com/watch?v=CSPaMITs9HI