Vabljeni na inavguracijsko predavanje prof. dr. Tilna Žbone, rednega profesorja za področje Likovno izobraževanje z naslovom: »Svetloba skozi podobo – Lux«, ki bo v ponedeljek, 14. oktobra 2024, ob 13. uri, v prostorih študijskega programa Vizualne umetnosti in oblikovanje (Elektron), na Čevljarski ulici 19 v Kopru.

V nadaljevanju si lahko preberete biografijo prof. dr. Tilna Žbone, podajamo pa tudi kratek povzetek vsebine njegovega predavanja.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite.

Dekanja UP PEF,
prof. dr. Mara Cotič

Povzetek predavanja »Svetloba skozi podobo – Lux«

Nastopno predavanje »Svetloba skozi podobo – Lux« predstavlja intervencije vizualno umetniških posegov, ki skupaj tvorijo konglomerat upodobitev oblik na način grajenja podobe skozi materijo svetlobe.

Predstavljena bo študija primerov, ki vsebuje formalne nastavke likovne govorice, ob kateri v vpeti potek formalnega branja likovnega dela in ob obravnavi metodologij in kanoničnih nastavkov tvorijo univerzalno govorico podane kreacije in sporočilne vrednosti vsebinskega okvirja vizualnega koda. V ta namen se z interdisciplinarnim pristopom iz zgodovinskih kontekstov in ob dani priložnosti Žbona predstavi z vpetjem primerjave relevantnih umetniških del velikih mojstrov, kot so Vittore Carpaccio, Medardo Rosso, Donal Judd, Anselm Kiefer, Gherard Richter in Richard Serra, ki so skozi čas, tako v preteklosti kot v aktualnem svetu, prispevali k podobotvornosti in prepoznavnosti ikonografske rasti likovne govorice in s tem vizualne umetnosti v kontekstu predstavljenih podob, simbolov, oblik, skozi grajeno materijo »Lux«.

Na formalni ravni so izseki umetniških del in prikazi podob izbrani na podlagi iztočnic Arnheim-ove teorije Vizualnega mišljenja, Gestalt nastavkov, Ittnove teorije odnosov barv in ikonološko grajene podobe skozi likovno govorico vpetih simbolov. Trenutek materializacije se opredeli z Lev Manovichevo klasifikacijo novih medijev, Strehovo (J. Strehovec) interpretacijo podobe apreciacije skozi ekran in tvorjenje nove resnice oz. materializacije digitalne stvarnosti. Dela predstavljajo pomembno študijo oblike, podobe, prostorske in dinamične sintakse vidnega v korelaciji z občutenim. Materializacija vidnega dopušča ponazoritev shem, vzorcev in prostorske zaznave, pri čem prostor in čas odigrata ključno vlogo nanizanih likovnih vzorcev in ob takem dopušča fiziološkim naravnanostim gledalca, da časovno in spektralno ponotranja podobe skozi kopico lastnih spominov. Znotraj raziskovanja doživetega se skriva na novo generirana izkušnja, kjer simbol priča sam o sebi, a vendarle predstavlja kognitivne vzorce znanih situacij v obliki doživetih ugotovitev in s tem predstavljenih podob.

»Slikarstvo je medij, s katerim umetnik ustvarja in v katerega lahko posega. Klasično umetniško delo dopušča povsem subjektivno dekodiranje vizualnih informacij in interpretacijo del. Na podlagi teorije fenomenološke estetike se izpostavi stališče naivnega empirizma, izključitev interesov empiričnega jaza, to pa predstavlja razliko med klasičnim umetniškim delom s shematsko vizualizacijo ter možnostjo razgraditve umetniškega artefakta na različne plasti in področja, ki sodelujejo na dveh področjih, realnem in irealnem (virtualnem) (Strehovec 2003).«

Življenjepis prof. dr. Tilna Žbone

Tilen Žbona je bil rojen 31. avgusta 1976 v Kopru. Leta 2001 je diplomiral iz slikarstva pri profesorju Carlu Di Raco na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Leta 2007 je pred komisijo, ki so jo sestavljali  red. prof. Srečo Dragan, prof. dr. Franc Solina in doc. dr. Janez Strehovec, uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom Kodiranje in dekodiranje video dela ter s tem pridobil pravico do promocije za magistra umetnosti. Leta 2011 mu je senat Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani podelil Priznanje pomembnih umetniških del na področju videa in novih medijev. Leta 2017 je na Pedagoški Fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjal doktorsko delo z naslovom »Uporaba novih medijev pri poučevanju prostorskega oblikovanja v osnovni šoli (The Use of New Media within Spatial Design at Elementary School)«, kjer je pred komisijo v sestavi: izr. prof. dr. Beatriz Gabriele Tomšič Čerkez, red. prof. dr. Boruta Juvanca, red. prof. mag. Sreča Dragana, izr. prof. dr. Janeza Vogrinca in red. prof. dr. Franca Soline pridobil naziv doktor znanosti na področju izobraževanje učiteljev in edukacijskih ved. Od leta 2015 je izvoljen za člana Univerzitetnega umetniškega observatorija Rektorske konference Republike Slovenije (UUO RKRS). V zadnjih letih je Žbona, poleg dela s študenti in lastne umetniške produkcije, pri kateri je prejel s strani Obalnih galerij Piran častno priznanje za dosežke na področju umetnosti v letu 2021, beleži izjemno pomemben dosežek vzpostavitve prve umetniške univerzitetne študijske smeri prve stopnje in v letu 2024 druge stopnje Vizualne umetnosti in oblikovanje, kjer je deloval tako kot pobudnik, vsebinski snovalec in koordinator. Akademski slikar, dr. Tilen Žbona je v letu 2024 ob priložnosti 21. slavnostne Akademije Univerze na Primorskem v pozdrav in popotnico v novo desetletje in drugi rektoričin mandat, prof. dr. Klavdije Kutnar, oblikoval novo Insignijo Univerze na Primorskem. Med leti 2019 in 2021 je bil član strokovne komisije za področje intermedijskih umetnosti Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Je član predmetne kurikularne komisije za prenovo učnih načrtov in katalogov znanja za likovno umetnost Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Je strokovnjak za izbiro umetniških del na področju likovnih umetnosti in intermedijske umetnosti v javnih investicijskih  projektih znotraj Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Velja za pomembnega avtorja srednje generacije tako na slikarskem kot intermedijskem področju, v bazi podatkov Moderne galerije v Ljubljani beleži 80 razstav.