Vabljeni na inavguracijsko predavanje prof. dr. Darja Zuljana

datum: 13.06.2022

kategorija: Za zaposlene

Vabljeni na inavguracijsko predavanje prof. dr. Darja Zuljana rednega profesorja za področje Didaktika tehnike in tehnologije z naslovom: »Izzivi razvoja tehnološke pismenosti pedagoških delavcev«, ki bo v torek, 21. junija 2022, ob 11. uri, v predavalnici P4, v prostorih Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete, Cankarjeva ulica 5, Koper.

V nadaljevanju si lahko preberete biografijo prof. Darja Zuljana, podajamo pa tudi kratek povzetek vsebine njegovega predavanja.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite

Lepo vas pozdravljamo.

V Kopru, 13. junija 2022

Dekanja UP PEF:

prof. dr. Mara Cotič l.r.

Življenjepis prof. dr. Darja Zuljana

Darjo Zuljan je bil rojen 29. aprila 1963, v Kozani 35, v Goriških Brdih. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je leta 1988 diplomiral, leta 1991 magistriral in leta 1998 doktoriral.

Od leta 1988 do leta 2007 je bil zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, najprej kot mladi raziskovalec, kasneje kot asistent. Od leta 2007 do leta 2009 je bil redno zaposlen na Institutu za varilstvo v Ljubljani. Od leta 2009 dalje je redno zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem in delno na Inštitutu za varilstvo v Ljubljani.

Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v okviru dodiplomskih in podiplomskih programov ter programa Pedagoško andragoško izobraževanje poučuje predmete Didaktika tehnike in tehnologije, Tehnične dejavnosti, Izbrana poglavja iz tehničnih dejavnosti, Tehnika in tehnologija kot podpora inkluziji.

Na Inštitutu za varilstvo v Ljubljani je bil šest let vodja izobraževalnega centra NDT osebja (Non Destructive Testing). Je predsednik upravnega odbora ANB (Authorized National Board under the authority of the IIW – International Institute of Welding).

Je soavtor patenta štev. 22695 (2009) - Postopek obdelave digitalnih posnetkov nedestruktivnih preiskav, ki ga izdaja Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Urad RS za intelektualno lastnino.

Je tudi nosilec mednarodnih  certifikatov št.:364/08/I za kontrolorja: visual testing – VT (level III), ultrasonic testing – UT (level III), penetrant testing – PT (level III, po standardu EN ISO 9712).

Sodeloval je v različnih projektih ter bil vodja uspešno zaključenega mednarodnega projekta Certification of Welding Coordinators Related with Lifelong Learning Programme. Je aktiven član društva za varilno tehniko Slovenije ter član uredniškega odbora revije Varilna tehnika, glasila Zveze društev za varilno tehniko Slovenije.

Rezultate svojega raziskovalnega dela objavlja v znanstvenih člankih in monografijah ter jih predstavlja na domačih in mednarodnih konferencah. Za študente bodoče pedagoške delavce je pripravil univerzitetni učbenik Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja.

Leta 2015 je prejel priznanje Univerze na Primorskem Za pedagoško odličnost.

Povzetek predavanja »Izzivi razvoja tehnološke pismenosti pedagoških delavcev«

Participacija posameznika v hitro se razvijajoči družbi znanja zahteva poglobljeno in kritično razumevanje tehnologije in njenega vpliva na posameznika, okolje in družbo. Doseganje tehnološke pismenosti tako postaja pomemben imperativ nacionalnih politik, pri njegovem uresničevanju pa ima ključno vlogo izobraževanje in ustrezna usposobljenost pedagoških delavcev. Obstajajo različne definicije tehnološke pismenosti, najširše sprejeta pa je opredelitev združenja ITEEA (The International Technology and Engineering Educators Association), ki opredeljuje tehnološko pismenost kot posameznikovo sposobnost uporabe, razumevanja, vrednotenja in upravljanja tehnologije. Izpostavljeno je, da bi morali vsi učenci razviti sposobnost kritičnega razmišljanja o tehnologiji, o tem, kako zasnovati, razviti in uvajati izdelke, sisteme in okolje za reševanje praktičnih problemov. Poudarja se, da bi moralo tehnološko izobraževanje učencem pomagati razumeti različne tehnologije od medicine, kmetijstva, energetike, do informacijske komunikacije, transporta, proizvodnje in gradbene tehnologije.

Za doseganje posameznikove tehnološke pismenosti je poleg vsebinskih sklopov zelo pomemben način poučevanja. Raziskovalci izpostavljajo, da je pri pouku pomembno raziskovanje in reševanje kompleksnih in prepletenih tehnoloških problemov, ki so povezani z življenjskimi situacijami učečih. Za kakovostno učenje je potrebno učencem omogočati, da po različnih poteh in z različnimi vrstami dejavnosti, pridobijo spoznanje, kar je še zlasti pomembno za mlajše učence. Projektno delo, problemski pouk in druge didaktične strategije odprtega pouka predstavljajo načine dela, kjer je tehnologija pogosteje postavljena v avtentični kontekst oz. realen življenjski kontekst, kar prispeva k večji aktualnosti in zanimivosti pouka. Ob upoštevanju didaktičnega načela učne diferenciacije in individualizacije ti načini dela omogočajo, da si učenci pridobijo poglobljeno znanje tehnologije, hkrati pa pozitivno vplivajo na učenčeva pojmovanja tehnologije in njihov odnos do tehnologije in tehničnih poklicev. Pomemben je konstruktivističen pristop v katerem učitelj izhajajoč iz učenčevega predznanja, njegovih razlag in pojmovanj oblikuje situacije (socialno) kognitivnega konflikta in jim ob prilagojeni podpori pomaga pri njihovem razreševanju. Po izsledkih raziskav je ključnega pomena prilagojena učiteljeva podpora v procesu razreševanja kognitivnega konflikta, kar zahteva učiteljevo temeljito znanje discipline oz. učne vsebine ter pedagoško - didaktično znanje.