Umetnost nima nasprotnika: Patrizia Maroso

datum: 03.05.2024

kategorija: Novice

Dragana Sapanjoš in Patrizia Moroso s pomočjo umetnosti združujeta Hrvaško, Slovenijo in Italijo, 26. aprila pa je bila epicenter vsega Čevljarska ulica v Kopru.

V Elektronu, novih prostorih študijskega programa 1. in 2. stopnje Vizualne umetnosti in oblikovanje, se je v petek na pobudo istrske umetnice in predavateljice Dragane Sapanjoš pričel cikel pogovorov s priznanimi umetniki »Umetnost nima nasprotnika«. Predstavila se je Patrizia Moroso, s katero Sapanjoš že vrsto let sodeluje.

Moroso je umetniška direktorica družinskega in po vsem svetu cenjenega inovativnega furlanskega podjetja Morosa, ki že od leta 1952 oblikuje in proizvaja sedežne garniture, fotelje in dodatke za pohištvo. Njihove izdelke med drugim najdemo v Burj Khalifi, v lounge prostoru letališča v Dubaju, v filmih in TV oddajah ... Gre za izdelke, ki sodijo v sam vrh luksuznih znamk in so izbirajo poznavalci in ljubitelji dizajna in udobja.

S Sapanjoš sta se spoznali preko natečaja, ki ga podjetje Moroso razpisuje za umetnike, zato sta se odločili svoje izkušnje povezovanja sodobne umetnosti in oblikovanja deliti s koprskimi študenti Univerze na Primorskem.

»V okviru poučevanja sem ugotovila, da nove generacije nimajo vpogleda v širok spekter zaposlenih v kulturi, njihova delovna mesta in funkcije v družbi. In skozi dolgoletne delovne izkušnje dela sem spoznala veliko pomembnih ljudi v svetu umetnosti - od galeristov, kustosov, zbirateljev, ljubiteljev umetnosti, likovnih kritikov, pa seveda samih umetnikov ... Moja želja je mladim omogočiti, da dobijo dragocen nasvet in izkušnje pomembnih ljudi iz sveta vizualne umetnosti,« pravi Sapanjoš.

V pogovoru je Moroso izpostavila, da le srednje velika podjetja lahko vlagajo denar v razvoj in raziskovanje, v njihovem primeru vključevanje umetnikov v produkcijski cikel. To jim sicer ne prinaša dodatnega zaslužka: »Gre za ljubezen do umetnosti, saj umetnost pomeni svobodo,« pravi Moroso, ki se je po študiju s področja umetnosti in prevzemu družinskega podjetja odločila prispevati k razvoju umetnosti v družbi, zato del svojega zaslužka vlaga v kulturo in vizualne umetnosti ter s tem odpira umetniške poti novim generacijam.

Mladim je predstavila razliko med kreativci in umetniki v procesu ustvarjanja izdelka ter izpostavila pomen ustvarjanja idej: »Arhitekti in drugi diplomanti politehničnih fakultet dobro poznajo tehnike dela, vendar nimajo idej. Mislim, da tukaj imate super šolo za začet delat na tem področju, za začet razmišljat, dobiti vpogled v prihodnost, tehnike se bodo kasneje razvile. Na začetku razvoja posameznika niso pomembne. Za oblikovanje je zelo pomembna ideja, torej zakaj in ne kako.«