7. mednarodni znanstveni sestanek Inkluzivnost v vzgoji in izobraževanju

10.12.2010

Programski odbor

Člani

doc. dr. Bogdana Borota, UP Pedagoška fakulteta
izr. prof.dr. Majda Cencič, UP Pedagoška fakulteta
izr. prof.dr. Mara Cotič, UP Pedagoška fakulteta
mag. Darjo Felda, UP Pedagoška fakulteta
doc. dr. Katja Košir, UM Pedagoška fakulteta Maribor
dr.Vladimir Kadum, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Hrvaška
dr. Sandra Loughran, Dowlinng College New York, ZDA
dr. Jiři Matyašek, Masarykova univerzita Brno, Češka
izr. prof.dr. Vida Medved Udovič, UP Pedagoška fakulteta
doc. dr. Božidar Opara, UP Pedagoška fakulteta (predsednik)
prof. dr. Rado Pišot, UP ZRS, Pedagoška fakulteta
doc. dr. Janja Plazar, UP Pedagoška fakulteta
mag. Sonja Rutar, UP Pedagoška fakulteta
Darja Skribe - Dimec, UL Pedagoška fakulteta Ljubljana
doc. dr. Sonja Starc, UP Pedagoška fakulteta
dr. Nevenka Tatković, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Hrvaška
Urban Vehovar, UP Pedagoška fakulteta

Organizacijski odbor

Člani

Bogdana Borota, UP Pedagoška fakulteta
izr. prof.dr. Majda Cencič, UP Pedagoška fakulteta
mag. Darjo Felda, UP Pedagoška fakulteta
izr. prof.dr. Vida Medved Udovič, UP Pedagoška fakulteta
doc. dr. Božidar Opara, UP Pedagoška fakulteta
doc. dr. Janja Plazar, UP Pedagoška fakulteta
mag. Sonja Rutar, UP Pedagoška fakulteta
doc. dr. Sonja Starc, UP Pedagoška fakulteta

Namen znanstvenega sestanka

Različnost in njej sinonimna drugačnost sta bili v družbenih in kulturnih diskurzih obravnavani kot posebnost in tako razumljeni kot odmik od »normalnega«, ki ga je potrebno v humani družbi obravnavati blažilno, ga preseči. Toda tako razumevanje prinaša (kaže na) izkrivljen pogled na družbo, ki jo v bistvu gradijo med seboj tako ali drugače različni posamezniki. Sodoben pogled na družbo in njene pojave vidi različnost kot pravilo, njeno inherentno lastnost. Zato se vse bolj kulturno, socialno in gospodarsko globalizirajoča se družba kaže tudi paradoksalno, na videz uniformno, a hkrati združuje pisanost: kulturno, nacionalno, rasno, versko itn. Tako normalno družbeno, kulturno itn. sobivanje se odzrcalja tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Razredov in drugih skupin učečih se že dolgo ne dojemamo več kot homogene celote, pač pa kot pisane skupine med seboj (zelo) različnih učencev. Integracijo je v sodobnem pedagoškem diskurzu zamenjala inkluzija, saj post-moderna družba, ki sledi vrednotam večkulturnosti, tolerantnosti, strpnosti in sobivanja, mora omogočati vsakemu posamezniku, da v njej sodeluje po svojih zmožnostih. V družbi se mora oblikovati inkluzivna kultura, ta podpira različne potrebe in sprejema različne posebnosti (različno narodnostno, jezikovno pripadnost, posamezne pomanjkljivosti, težave, motnje, bolezni ipd.) Družba mora omogočati vključevanje vseh otrok v vrtec, šolo ipd. z njihovimi individualnimi značilnostmi, posebnostmi in interesi. Vzgojno-izobraževalne ustanove pa morajo omogočiti in ponuditi individualne prilagoditve vsakemu posamezniku. In prav to je bistvo inkluzije - prilagajanje okolja vsakemu posamezniku, ne pa posameznikovo (nasilno) prilagajanje splošnemu okolju, kot je veljajo pri integraciji.

Inkluzivna vzgoja in izobraževanje, ki podpirata in spodbujata potrebe vsakega učečega se, pa zahtevata spremembe kurikula, spremembe poučevanja in učenja, kot tudi spremembe interakcije med samimi učečimi se, med učečimi se in učitelji, pa tudi spremembe v delu, stališčih in vrednotah učiteljev.

Namen 7. mednarodnega znanstvenega sestanka je bil, spodbuditi razpravo domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev o zgoraj omenjenih dejstvih, o možnostih in načinu izobraževanja učiteljev za inkluzivni pouk, in smiselno s tem sodelovanja s starši in širim družbenim okoljem ter se z znanstvenim prispevkom vključiti v diskurz o nujnosti inkluzije v vzgoji in izobraževanju.

Število udeležencev sestanka: skupaj 98 (domačih 91 iz tujine 7)

Jezik(i) sestanka