Pandemija COVID-19 je pokazala na potrebo po višjih ravneh digitalnih zmogljivosti v izobraževanju in usposabljanju, hkrati pa so se povečali obstoječi izzivi in neenakosti med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij, in tistimi, ki ga nimajo, vključno s posamezniki iz prikrajšanih okolij. Predvsem pa je pandemija pokazala, da visokošolski sistem ni bil pripravljen na tako hiter premik iz učilnic v spletno okolje in na to, da v Sloveniji nujno potrebujemo digitalni izobraževalni standard, kot smo model sami poimenovali, ki bi učiteljem danes pomagal uspešno prilagoditi in preoblikovati ali celo na novo postaviti izobraževalne programe ali posamezne predmete s pomočjo digitalne tehnologije. Namen projekta je raziskati doživljanja in izkušnje visokošolskih učiteljev o dosedanji rabi digitalnih tehnologij v namene izobraževanja in izvajanja pedagoškega procesa ter raziskati digitalne kompetence med visokošolskimi učitelji. Hkrati je namen tudi raziskati  doživljanja in izkušnje študentov različnih programov in stopnje študija glede izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja ter učenja s pomočjo digitalne tehnologije ter ugotoviti kako razvita je digitalna pismenost pri študentih. Osrednji cilj projekta je tako razvoj digitalnega izobraževalnega standarda na področju visokega šolstva, ki bi sledil podrobni analizi in identifikaciji dejavnikov na področju digitalnega izobraževanja, kjer bi poudarek bil tako na prostoru, politiki in kulturi, kjer se izobraževanje izvaja.

V raziskovalnem projektu bo za preučevanje dejavnikov povezanih s pripravo standarda načrtovanja izobraževalnega programa ali posameznega predmeta s pomočjo digitalne tehnologije, uporabljena raziskava mešanih metod dela. Pri načrtovanju in izvedbi raziskav mešanih metod bo uporabljen eksplorativni načrt, ki prav tako vključuje sekvenčno implementacijo metod vendar gre tukaj v prvi fazi za zbiranje in analizo kvalitativnih podatkov, ki ji sledi zbiranje in analiza kvantitativnih podatkov, ki nadgradijo rezultate prve faze. V kvalitativnem delu raziskave bo uporabljen namenski vzorec študentov različnih programov in stopnje študija, ki so imeli izkušnjo, kot udeleženci v pedagoškem procesu z digitalnim izobraževanjem, bodisi na daljavo, kombinirano ali v celoti izvedeno preko sistemov za upravljanje učenja ter namenski vzorec visokošolskih učiteljev, ki so imeli izkušnjo, kot izvajalci pedagoškega procesa z digitalnim izobraževanjem (na daljavo, kombinirano ali preko sistemov za upravljanje učenja). Podatki bodo zbrani s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani z metodo analize vsebine, in sicer na podlagi tematske analize. Analiza podatkov bo narejena s pomočjo računalniškega programa NVivo. Podatki kvalitativnega dela bodo poročani v skladu s standardom za poročanje kvalitativnih raziskav. V kvantitativnem delu bo uporabljen stratificiran slučajnostni vzorec posamezne sodelujoče skupine (visokošolski učitelj, študent). Podatki bodo zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki bo v prvi vrsti nastal na podlagi ugotovitev kvalitativnega dela raziskave. V tem delu bo dodano še eno izmed standardiziranih orodij za merjenje digitalnih kompetenc med visokošolskimi učitelji. Pred izvedbo osrednje raziskave bosta oba vprašalnika pilotno testirana na manjšem vzorcu. Tako pripravljena vprašalnika bosta postavljena v e-obliko in se bosta izvajala kot spletno anketiranje. Podatki bodo analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS in IBM SPSS Amos. Podatki bodo analizirani z osnovno deskriptivno statistiko. Glede na velikost vzorca, normalnosti porazdelitve podatkov ter namena in ciljev raziskave bomo izbrali ustrezne statistične teste. Pri poročanju rezultatov bomo sledili standardu STROBE za presečne opazovalne raziskave. Skozi proces zbiranja podatkov bodo upoštevane etične smernice in sicer Evropski kodeks ravnanja za raziskovalno integriteto. Predhodno bomo zaprosili za etično presojo raziskave.

Povezava do Sicris-a.