Vpliv vključenosti otrok v predšolsko vzgojo na razvoj otrok in družbe kot celote, je v tujini in pri nas še vedno premalo raziskano področje. Dosedanje raziskave kažejo, da vključenost otrok v kakovostne predšolske programe pozitivno vpliva na razvoj vseh otrok, še posebno otrok iz socialno in ekonomsko depriviligiranih okolij (Council of the European Union, 2011). Raziskave so tudi potrdile pozitivne kratkoročne in dolgoročne učinke kakovostne predšolske vzgoje, ki so bili prepoznani na ravni posameznika in celotne družbe, učinki se kažejo predvsem pri zagotavljanju ključnih podlag za jezikovni razvoj, kasnejše uspešno vseživljenjsko učenje, socialno integracijo, osebni razvoj, zaposlenost, zaposljivost posameznikov ter zdravje posameznikov. Dostopnost organizirane predšolske vzgoje v Sloveniji je na visoki ravni. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je  v preteklem šolskem letu vrtce obiskovalo skoraj 79 % otrok. V okviru tega je bil v prvi starostni skupini otrok ta delež nižji – 69 %, med otroki, ki so pred vstopom v šolo, pa 91 %.  Od leta 2013 do danes se je  delež otrok, starih od 4 do 5 let, vključenih v predšolsko izobraževanje povečal za 4,2 % in je bil leta 2020 že 94 %. Prav zato je ključni problem raziskave predstavljenega projekta preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za (ne)vključitev otrok v predšolsko izobraževanje. Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa. V okviru prvega se bomo najprej osredotočili na identifikacijo spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov, zaradi katerih se starši pogosteje odločajo za (ne)vključitev v predšolsko izobraževanje in značilnosti delovanja predšolskega izobraževanja, ki vplivajo na to, kako starši vrtec kot inštitucijo in procese v njej sploh doživljajo. V drugem  delu projekta pa bomo raziskali, v kolikšni meri, če sploh, obstajajo razlike v socio-emocionalnih in predopismenjevalnih spretnostih otrok glede na (ne)vključenost v predšolsko izobraževanje,  dolžino vključenosti in starost otroka ob vključitvi v predšolsko izobraževanje,  spol in starost otroka, socialno-ekonomski status družine, stopnja izobrazbe staršev, bivanje (ruralno, primestno, mestno okolje), kulturno-jezikovno etnično ozadje. Izvedli bomo empirično neeksperimentalno pregledno raziskavo, ki bo temeljila tako na kvantitativni kot kvalitativni raziskovalni paradigmi in na slučajnostnem vzorcu prvošolcev in njihovih staršev ter namensko izbranimi starši. Podatke bomo zbirali z (i) vprašalnikom o spodbujevalnih/zaviralnih dejavnikih vključitve v predšolsko izobraževanje, (ii) fokusnimi oz. polsturkturiranimi intervjuji, (iii) vprašalnikom o socialnem vedenju otrok ter (iv) testom predopismenjevalnih veščin-porajajoče se pismenosti. Dobljene podatke bomo analizirali s kvalitativnimi in kvantiativnimi postopki. Za kvalitativne podatke bomo uporabili  vsebinsko analizo in  kvalitativno vsebinsko analizo. Za kvantitativne podatke pa bomo uporabili  pa uni, bi- in  multivariatne statistične metode (metode analize razlik, povezanosti,  večfaktorske analize variance, mere glavnega učinka in interakcije učinkov, korelacija in regresija ter klasterska analiza). Rezultat projekta bodo izvirne znanstvene ugotovitve o (i) sistematično identificiranih in medsebojno smiselno povezanih spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikih vključevanja v predšolsko izobraževanje otrok iz različnih socialnih okolij pri nas ter ugotovitve o doživljanju in stališč do predšolskega izobraževanja s strani staršev in o (ii) značilnostih socio-emocionalnih spretnostih in predopismenjevalnih spretnosti  otrok ob vstopu v šolo,  dejavnikih, vplivajo na to. Rezultati bodo pomembno doprinesli k razvoju družboslovne znanosti, predvsem na pedagoškem, psihološkem in sociološkem področju. S tem bo pomembno zapolnila vrzel na doslej raziskovalno podhranjenem področju pomena vključevanja otrok v predšolsko izobraževanje. 

Namen projekta je preučiti spodbudne in zaviralne dejavnike, ki prispevajo k odločitvi staršev za (ne)vključitev otrok v predšolsko izobraževanje.

Projekt bo razdeljen na dva vsebinska sklopa. V okviru prvega se bomo najprej osredotočili na identifikacijo spodbujevalnih in zaviralnih dejavnikov, zaradi katerih se starši pogosteje odločajo za (ne)vključitev v predšolsko izobraževanje in značilnosti delovanja predšolskega izobraževanja, ki vplivajo na to, kako starši vrtec kot inštitucijo in procese v njej sploh doživljajo. V drugem  delu projekta pa bomo raziskali, v kolikšni meri, če sploh, obstajajo razlike v socio-emocionalnih in predopismenjevalnih spretnostih otrok glede na (ne)vključenost v predšolsko izobraževanje,  dolžino vključenosti in starost otroka ob vključitvi v predšolsko izobraževanje,  spol in starost otroka, socialno-ekonomski status družine, stopnja izobrazbe staršev, bivanje (ruralno, primestno, mestno okolje), kulturno-jezikovno etnično ozadje.

Glavni cilji projekta so:

Cilj 1: Kateri so ključni spodbujevalni in zaviralni dejavniki za (ne) vključitev otroka v predšolsko izobraževanje?

Ad 1. Kontrolirali bomo vlogo naslednjih dejavnikov oz. interakcije (spremenljivk): glede na (ne)vključenost v predšolsko izobraževanje,  dolžino vključenosti in starost otroka ob vključitvi v predšolsko izobraževanje,  spol in starost otroka, socialno-ekonomski status družine, stopnja izobrazbe staršev, bivanje (ruralno, primestno, mestno okolje), kulturno-jezikovno etnično ozadje.  Zanimalo nas bo tudi, kako starši doživljajo vrtec (npr. komunikacija med strokovnimi delavci in otroki ter starši, obveščenost, okolje in prostor vrtca, program, ... ).

Cilj 2.  Kako se kaže razvitost socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo?

Ad 2. Ugotavljali bomo prisotnost posameznih socio-emocionalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo in ob tem preverjali tudi vlogo naslednjih dejavnikov oz. interakcije (spremenljivk): (ne)vključenost v predšolsko izobraževanje,  dolžina vključenosti in starost otroka ob vključitvi v predšolsko izobraževanje,  spol in starost otroka, socialno-ekonomski status družine, stopnja izobrazbe staršev, bivanje (ruralno, primestno, mestno okolje), kulturno-jezikovno etnično ozadje.

Cilj3: Kaj je značilno za razvitosti predopismenjevalnih spretnosti otrok ob vstopu v šolo? 

Ad 3.  Preverjali bomo poznavanje strukturiranosti in konvencij  tiskanih zapisov; poznavanje črk, pojma besede, glasovnega zavedanja ter prepoznavanja pogostih besed. Ob tem nas bo zanimala tudi vloga naslednjih dejavnikov oz. interakcije (spremenljivk): (ne)vključenost v predšolsko izobraževanje,  dolžina vključenosti in starost otroka ob vključitvi v predšolsko izobraževanje,  spol in starost otroka, socialno-ekonomski status družine, stopnja izobrazbe staršev, bivanje (ruralno, primestno, mestno okolje), kulturno-jezikovno etnično ozadje.

Člani projektne skupine

izr. prof. dr. Tina Štemberger, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, vodja projekta

Tina Štemberger (cobiss.net)

izr. prof. dr. Sonja Čotar Konrad, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Sonja Čotar Konrad (cobiss.net)

doc. dr. Karmen Drljić, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Karmen Drljić (cobiss.net)

izr. prof. dr. Sonja Rutar, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Sonja Rutar (cobiss.net)

red. prof. dr. Bogdana Borota, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Bogdana Borota (cobiss.net)

red. prof. dr. Mara Cotič, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Mara Cotič (cobiss.net)

dr. Blaž Simčič, viš. pred., Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

Blaž Simčič (cobiss.net)

red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Milena Ivanuš Grmek (cobiss.net)

izr. prof. dr. Marta Licardo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Marta Licardo (cobiss.net)

doc. dr. Monika Mithans, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Monika Mithans (cobiss.net)

Sabina Ograjšek, asist., Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Sabina Ograjšek (cobiss.net)

Povezava do Sicris-a.