Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Sodobne paradigme predšolske pedagogike

 
Splošne informacije:

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Sodobne paradigme predšolske pedagogike

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Zgodnje učenje, 2. stopnja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

30

/

/

Pedagoška praksa = 15

*105

6 KT

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

*seminarska naloga (pedagoška praksa) 45 ur = 1,5 KT; študij literature in virov 15 ur = 0,5 KT; izpit in priprava na izpit 45 ur = 1,5 KT.

Nosilec predmeta:

prof. dr.Jurka Lepičnik Vodopivec

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

  • otrok v sodobni družini;
  • družbeni procesi, ki zaznamujejo sodobne smeri razvoja predšolske pedagogike:
  • demografske spremembe, ki zaznamujejo sodobne smeri razvoja predšolske pedagogike (staranje prebivalstva, manjša rodnost, starost mater ob rojstvu prvega otroka, mobilnost in migracijski procesi);
  • ekonomske spremembe na področju trga dela in investicij v človeški kapital (stopnja revščine, zaposlenost žensk, stalnost zaposlitve, servisi in vlaganje v pomoč družinam in otrokom);
  • vrednote na katerih temeljijo ključni elementi razvoja politik na področju zgodnjega učenja in skrbi za otroke;
  • otrokove pravice kot osnova za koncipiranje predšolske vzgoje;
  • izsledki študij o razvoju možganov in formiranju sinaps kot osnova ukrepov na področju predšolske pedagogike;
  • komparativni pregled zgodnjega učenja in skrbi za otroke v EU;
  • vloga mednarodnih organizacij in združenj pri razvijanju področja in zagovorništvu otrok;
  • izzivi sodobne predšolske pedagogike:
  • otroci v starosti do treh let;
  • reducuranje diskriminacije otrok, ki izhajajo iz ogroženega okolja in zagotavljanje socialne pravičnosti;
  • aktivna podpora družinam in ženskam;
  • podpora zagotavljanju kakovosti predšolskih programov;
  • profesionalnost izvajalcev programov;
  • krepitev povezovanja vseh, ki so vpleteni v to področje dejavnosti;
  • organizacija učnih izkušenj v odvisnosti od razumevanja in interpretacije različnih teoretskih izhodišč, ciljev vzgoje in izobraževanja, vloge otroka in vloge vzgojitelja;
  • komparativni pregled kurikularnih teorij in sodobna kurikularna gibanja. Kurikularna umeščenost v družbeni, antropološki, psihološki in pedagoški normativni okvir;
  • transmisijski in transformativni kurikulum. Učno- snovno, učno- ciljno, razvojno- procesno načrtovanje kurikuluma. Integrirani kurikulum Uradni in izvedbeni kurikulum, prikriti kurikulum Vpliv subjektivnih teorij na izvedbeni kurikulum. Vključevanje »pomembnih drugih« v načrtovanje, izvajanje in evalvacijo kurikula;
  • kurikulum in socialna pravičnost;
  • avtonomnost izvajalcev predšolskih programov;
  • nova razumevanja tranzicije, interakcije, participacije, slednja otrokovemu razvoju;
  • novi poudarki v ciljih in vsebinah v predšolski pedagogiki: identiteta in dobro počutje, odgovorno državljanstvo, ekologija in trajnostni razvojni, medkulturnost, socialne spretnosti.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

  • Kroflič, R. (1997). Učno- ciljno in procesno- razvojno načrtovanje kurikula. v: Zbornik: Kurikularna prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.
  • Plut- Pregelj, L. (1995). Kurikulum- ameriška perspektiva. Sodobna pedagogika, 46, str. 489-497.
  • Marjanovič, U. L. (2007). Sodobni vrtec: njegova moč in nemoč pri razvoju in učenju otrok. V Resman. M.; Medveš. Z. (Ur.) Sodobna pedagogika, Vzgojni koncept šole na razpotjih sodobnosti. (str. 156- 170). Ljubljana: Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.
  • Dolar, D. E., Bregar, G. K. (2004). Šola in vrtec skozi ogledalo. Priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.
  • Vonta, T. (2008). Zakaj potrebujemo kakovosten vrtec in kako ga ustvariti? V: Alenka Beličič Kolšek: Zbornik strokovnega seminarja Otrok in ljubezen, Ljubljana, str. 43-61

Dopolnilna literatura:

  • Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
  • Kroflič, (1993). Procesno razvojna strategija načrtovanja kurikuluma. V: Sodobna pedagogika, Ljubljana, 9-10, 473-487.
  • Širec, J. (1983). Kaj je kurikulum? V: Sodobna pedagogika, Ljubljana, 7-8, 318-321.

Dodatna literatura:

  • Tyler, R.W. (1949). Basic Principles of Curriculum and Instruction. University Chicago Press, Chicago.
  • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
  • Milena Ivanuš Grmek, Bogomir Novak (2000). Modeli racionalnega in empiričnega modela evalvacije kurikula. V: Štrajn, D. (Ur.). Evalvacija, Ljubljana: Pedagoški inštitut.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

  • spoznavanje, razumevanje, analiziranje, sintetiziranje in vrednotenje dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje in načrtovanje kurikuluma;
  • razvoj osebnega in profesionalnega razumevanja razmerja med uradnim, izvedbenim in prikritim kurikulumom;
  • sposobnost evalvacije programov in vsebin kurikuluma in učenja otrok z vidika sodobnih družbenih, znanstvenih in strokovnih gibanj;
  • v okviru praktičnega usposabljanja vzpostavlja povezave med teoretičnimi spoznanji in praktično izvedbo pri delu z otroki.

Splošne kompetence:

  • zmožnosti razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
  • zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov s strokovnega področja;
  • zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • zmožnost analiziranja, razumevanja in utemeljevanja sodobne pedagoške prakse;
  • zmožnost razumevanja in kritičnega presojanja politik na predšolskem področju z vidika družbenih in znanstvenih osnov ter demokratičnih vrednot;
  • zmožnost razumevanja položaja otrok in zgodnjega učenja ter skrbi za otroke v kontekstu sodobnih smeri razvoja te dejavnosti po svetu;
  • razumevanje kurikula in njegovih značilnosti;
  • poznavanje sodobnih izzivov na predšolskem področju.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • študent-ka razume družbeno umeščenost vzgoje in izobraževanja;
  • študent-ka pozna in razume dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje, načrtovanje in izvedbo politik na predšolskem področju;
  • študent-ka pozna sestavine kurikuluma in pozna njihovo medsebojno soodvisnost;
  • študentka pozna in razume mednarodne tokove na predšolskem področju.

Uporaba:

  • študentka promovira implementacijo politik in programov namenjenih predšolskim otrokom, ki temeljijo na sodobnih konceptih;
  • študent- ka načrtuje, izvaja in kritično evalvira kurikulum;
  • študenta uporablja sodobna teoretska izhodišča pri načrtovanju predlogov za ukrepe in programe na predšolskem področju.

Refleksija:

  • študent-ka kritično reflektira uradni in izvedbeni kurikulum;
  • študent-ka avtonomno in v sodelovanju z drugimi evalvira načrtuje in izvaja spremembe na predšolskem področju.

 

Metode poučevanja in učenja:

Metode poučevanja in učenja:

  • aktivne metode učenja in poučevanja, ki vključujejo proces evokacije, realizacije pomena in refleksije;
  • individualno, v paru, skupinsko in skupno delo;
  • v okviru predmeta se izvaja tudi praktično usposabljanje.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Načini preverjanja znanja:

  • Izpit (60% skupne ocene),
  • seminarska naloga (40% skupne ocene).

Izpit = 60%

Seminarska naloga = 40 %

 

Reference nosilca:

  1. ISTENIČ STARČIČ, Andreja, VONTA, Tatjana. Mentorstvo na delovnem mestu - ocena učinkov sodelovanja v mentorskih timih in e-portfoliu na razvoj generičnih kompetenc. Vzgoja izob., 2010, letn. 41, št. 6, str. 38-43. [COBISS.SI-ID 2131799]
  2. CATELLI, Linda Anne, LIKON, Branka, VONTA, Tatjana, PIŠOT, Rado. Analyzing effective teaching performance : an American-Slovenian collaborative video research project for developing effective classroom teaching-learning performances. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, 2009. 137 str., graf. prikazi. ISBN 978-961-6328-74-6. [COBISS.SI-ID 245789440]
  3. VONTA, Tatjana. Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, (Digitalna knjižnica, Dissertationes, 8). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 217 str. ISBN 978-961-270-026-3. http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=72. [COBISS.SI-ID 249058048]
  4. VONTA, Tatjana, VINKLER, Jonatan (ur.). Organizirana predšolska vzgoja v izzivih družbenih sprememb, (Digitalna knjižnica, Dissertationes, 8). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2009. 1 optični disk (CD-ROM). ISBN 978-961-270-025-6. http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_8.pdf. [COBISS.SI-ID 249056512]

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki