Predšolska vzgoja

Poučevanje slovenščine v predšolskem obdobju

 
Splošne informacije:

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Poučevanje slovenščine v predšolskem obdobju

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja, 1. stopnja

/

3.

5. ali 6.

Vrsta predmeta

izbirni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

/

45

Integrirana praksa = 15

*105

6

*krajši pisni izdelki 30 ur = 1 KT; študij literature in virov 45 ur = 1,5 KT KT; izpit in priprava na izpit 30 ur = 1 KT

Nosilec predmeta:

doc. dr. Barbara Baloh

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Opravljena izpita iz predmeta Zgodnje učenje slovenščine in Slovenski jezik.

 

Vsebina:

Študent/-ka pridobiva/poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti in teoretičnih predpostavk:

  • · Govorni in kognitivni razvoj predšolskega otroka.
  • · Načini razvijanja sporazumevalne zmožnosti otrok, s posebnim poudarkom na metodah pripovedovanja in opisovanja.
  • · Načini razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu.
  • · Načini razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.
  • · Načini razvijanja spoznavne zmožnosti o jeziku pri otrocih v vrtcu.
  • · Načini preverjanja sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu in oblikovanje otrokovega portfolija.
  • · Vzgojiteljeva in otrokova vprašanja, spraševalne strategije.
  • · Retorika (nastanek in razvoj). Retorika na Slovenskem. Razvijanje vzgojiteljevih retoričnih spretnosti.
  • · Medkulturna jezikovna vzgoja; slovenščina kot državni in uradni jezik (vloga italijanščine in madžarščine na dvojezičnih področjih); materni jezik, drugi jezik oz. jezik okolja in tuji jezik); govorni položaj (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni); knjižna zvrst oz. neknjižne zvrsti. Igra, igra vlog, didaktična igra in igrača in njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.
  • · Pisanje priprav za dejavnosti s področja jezika.
  • · Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.

 

Temeljni literatura in viri:

Osnovna literatura:

  • Marjanovič Umek, L. (1990): Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Kranjc, S.; Marjanovič Umek, L.; Fekonja, U.: Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja, Jezik in slovstvo, Letnik XLVIII, sept. – okt. 2003, št.5.
  • Grginič, M., (2005). Porajajoča se pismenost. Trzin, Izolit.
  • Lipnik, J., Matić R. (1993). Metodika govorne vzgoje. Maribor: Obzorja.
  • Medved Udovič, V. (2005): Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti. Sodobna pedagogika: letn. 56, posebna izdaja, str. 80-95.
  • Baloh, B. (2004): Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri. Ann, Ser. hist. sociol., let. 14, št. 2, str. 337-342.
  • Dodatna obvezna literatura bo po potrebi navedena na predavanjih in seminarskih vajah.

Dopolnilna literatura:

  • Engel, S. (2000): The stories children tell. Making sense of narratives of childhood. United states of America: W. H. Freeman and Company.
  • Beseghi, E. (ur.) (1985): La narrazione. Fare scuola. Quaderni di cultura didattica. Firenze: La Nuova Italia Editrice, Scandicci.
  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur). (2001). Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Baloh, B. (2005): Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., letn. 56, posebna izd., str. 160-173.
  • Škarić, Ivo (1996). V iskanju izgubljenega govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.
  • Newton Casson, Herbert (1995). Umetnost govora. Ljubljana: Pravljično gledališče.

Dodatna literatura:

  • Kranjc, S. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
  • Marjanovič Umek, L. (odgovorna nosilka) (2003): Učinki uvajanja Kurikuluma za vrtce na področju komunikacije in socioemocionalnega razvoja otrok. Evalvacijska študija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo RS.
  • Prebeg Vilke, M. (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana: Sanjska Knjiga.
  • Titone, R. (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Roma: Armando editore.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Zgodnje učenje jezika v vrtcu je vsebinsko, metodično, in ob oblikah študijskega programa ter s samoizobraževanjem usmerjeno v usposabljanje študentov za receptivno in produktivno rabo jezika, samoocenjevanje in refleksijo o učenju jezika ter razvijanje metakognitivnih sposobnosti razvijanja vseh štirih sporočanjskih spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje).

Študent(-ka) nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v vrtcu in v 1. razredu devetletne osnovne šole;

Nadgrajuje spoznavanje vloge vzgojitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu;

Razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo;

Na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

Splošne kompetence:

Študent(ka):

  • · Nadgrajuje strokovno znanje in spretnosti s področja metodike jezikovne vzgoje, ki mu(ji) bodo omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju v maternem jeziku ter oplemenitile strokovno delo.
  • · Širi splošno razgledanost ter kritično presoja pridobljene informacije.
  • · Se sooča z jezikovno in kulturno raznolikim življenjskim okoljem, pri čemer razvija pozitiven, strpen odnos do različnosti, poglablja razumevanje lastnega jezika in kulture ter pridobiva čustvene, moralne in etične vrednote.
  • · Razvija sposobnost za samostojno učenje, samorefleksijo in odgovornost za lastno učenje in delo.
  • · Se seznanjanja z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter z najpomembnejšimi metodami in učnimi tehnikami ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
  • · S pridobivanjem informacij se usposablja za uporabo različnih pisnih virov (učbeniki, priročniki, slovarji) in razvija informacijsko pismenost (internet, slovarji in priročniki na CD-ROMih).

Predmetnospecifične kompetence:

  • · Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja zgodnjega poučevanja slovenščine v vrtcu ter pridobitev praktičnih znanj za zgodnje učenje in poučevanje slovenščine.
  • · Spoznavanje vloge odraslih v otrokovem govornem razvoju oz. pomen interakcije med otrokom in odraslim.
  • · Spoznavanje procesa usvajanja glasovnega sistema jezika pri otroku, razvoj otrokove besedne (poimenovalne) ter slovnične zmožnosti, zmožnosti tvorjenja besedila ter pragmatične zmožnosti.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent(ka) se seznani z govornim in kognitivnim jezikovnim razvojem otrok v vrtcu, spozna metode za razvijanje opisovanja in pripovedovanja otrok v vrtcu, načini razvijanja poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu, načini razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.

Pridobi temeljna znanja s področja retorike in razvijanja vzgojiteljevih retoričnih spretnosti. Se seznani z medkulturno jezikovno vzgojo, s slovenščino na dvojezičnem območju in s slovenščino v večkulturnem okolju, s položajem jezika (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni) s knjižnimi oz. neknjižnimi zvrstmi jezika. Se seznani z otrokovo igro, z različnimi vrstami didaktičnih igrač in zna opisati ter pojasniti njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.

Uporaba:

Študent(ka) vsebine prenese v praktično delo v skupini otrok. Napiše pripravo za dejavnosti s področja jezika.

Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza lasten nastop in učno pripravo ter nastope in učne priprave drugih.

Refleksija:

S pridobljenim znanjem o metodah, tehnikah in strategijah jezikovnega znanja študent(ka) analizira in preoblikuje že znane možnosti razvijanja in vrednotenja jezikovnega znanja.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • Razlaga,
  • razgovor/diskusija/debata,
  • proučevanje primera/samostojna analiza,
  • seminarji,
  • projektno delo,
  • individualni študij predpisane literature,
  • individualna in/ali skupinska izdelava seminarja,
  • individualne in skupinske konzultacije,
  • individualna evalvacija in refleksija lastnega dela,
  • izdelava portfolija.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Prisotnost pri LV (80%), opravljena in predstavljena mini nastop ter nastop v neposredni pedagoški praksi in napisana refleksija o lastnem delu je pogoj za opravljanje pisnega/ustnega izpita.

Pisni/ustni izpit (60% ocene), mini nastop: pisna priprava, predstavitev pred študenti in pisna refleksija (10% ocene), nastop v neposredni pedagoški praksi in pisna refleksija svojega nastopa ter nastopa sošolcev (20% ocene), seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (10% ocene).

Ob opravljenih pogojih za pristop k izpitu:

pisni/ustni izpit =60% ocene,

mini nastop: pisna priprava, predstavitev pred študenti in pisna refleksija = 10% ocene,

nastop v neposredni pedagoški praksi in pisna refleksija svojega nastopa ter nastopa sošolcev = 20% ocene,

seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija = 10% ocene.

 

Reference nosilca:

  1. CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida, BOROTA, Bogdana. Comparison of the usage of ICT among some compulsory subjects in the Slovenian primary schools. Probl. educ. 21st century, 2009, vol. 17, str. 39-47, tabele. [COBISS.SI-ID 3431383]
  2. CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida. Spremembe pouka in kompetence učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 2, str. 19-34. [COBISS.SI-ID 3618007]
  3. KRNEL, Dušan, HODNIK ČADEŽ, Tatjana, MEDVED-UDOVIČ, Vida, POTOČNIK, Nataša, KNEZ, Simona (ur.), KOS, Zvonka (ur.), VRČKOVNIK, Renata (ur.). Mlinček : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Delovni učbenik. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2009-. Zv. <1->, ilustr. ISBN 978-961-241-307-1. [COBISS.SI-ID 243364864]
  4. KRNEL, Dušan, HODNIK ČADEŽ, Tatjana, KOKALJ, Tatjana, ANTIĆ, Milica G., PEČAR, Mojca, MEDVED-UDOVIČ, Vida, POTOČNIK, Nataša, VRČKOVNIK, Renata (ur.), KNEZ, Simona (ur.). Mlinček : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Delovni učbenik. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2010. 3 zv., ilustr. ISBN 978-961-241-418-4. ISBN 978-961-241-419-1. ISBN 978-961-241-421-4. [COBISS.SI-ID 250340096]

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki