Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: VZGOJITELJ/UČITELJ KOT PROFESIONALEC
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6
5. Učni jezik: slovenski (lahko tudi angleški)

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• opravljeni predmeti: Teorija vzgoje ali Teorija vzgoje s predšolsko pedagogiko, Didaktika
• vpis v letnik

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:

• Študent/-ka spoznava svoj bodoči poklic in potrebo po vseživljenjskem učenju ter odzivanju na spremembe

Splošne kompetence:

• Študent/-ka spozna delo v tandemu in sodelovalno/timsko delo
• Študent/-ka spozna različna profesionalna partnerstva in njihov vpliv na profesionalni razvoj posameznika
• Študent/-ka razvija avtonomnost, (samo)kritičnost, refleksivnost, sposobnost za evalviranje in samoevalvacijo
• Študent/-ka spozna pojem kakovosti v vzgoji in izobraževanju in njegovo družbeno pogojenost
• Študentka spozna mehanizme za ugotavljanje kakovosti, razvijanje in spreminjanje kakovosti ter zagotavljanje kakovosti
• Študent/-ka razvija iniciativnost/ambicioznost kot vrednoto osebnega in profesionalnega napredovanja, učenja, stalnega izpopolnjevanja
• Študent/-ka spozna in razume insstitucionalne okvire dela
• Študent/-ka razvije bčutljivost za profesionalno-etična vprašanja

Predmetnospecifične kompetence:

• Študent/-ka razvija potrebe po stalni refleksiji lastnega dela
• Študent/-ka razvija potrebe po napredovanju in spreminjanju kakovosti svojega dela
• Študent/-ka spoznava različne možnosti za profesionalni razvoj

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

• Kaj je profesionalnost
• Dimenzije, ki določajo profesionalni nivo poklica vzgojitelja/učitelja in njihove značilnosti
• Vzgojitelj/učitelj v vrtcu/šoli nekoč in danes- vloge
• Vseživljenjsko učenje nujnost sodobnega vzgojitelja/učitelja
• Pripravljenost na spremembe in stalne izzive
• Dejavniki učinkovitega in uspešnega profesionalnega razvoja(individualizacija, refleksija, sodelovanje, samoocenjevanje in samo-usposabljanje, vidnost subjektivnih teorij, raznolikost vsebine in tipologije znaj, spodbudno vodenje, kultura kolegialnosti, participativnosti in avtonomnosti, upoštevanje značilnosti učenja odraslih)
• Evalvacija v funkciji priznanja in profesionalnega razvoja
• Vrste evalvacije vzgojitelja/učitelja (zunanja, sumativna in formativna evalvacija )
• Faze profesionalnega razvoja
• Profesionalna partnerstva (delo v tandemu, mentorstvo, timsko delo, mreže, sodelovanje z zunanjimi institucijami)
• Pregled pravic in dolžnosti vzgojitelja/učitelja
• Usposabljanje vzgojiteljev/učiteljev
• Zakonodaja na področju PV in OŠ

18. Literatura:
Osnovna:

• Marentič Požarnik, B. (2000): Profesionalizacija izobraževanja učiteljev –nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, letnik XXXI, št. 4, str. 4 - 11.
• Razdevšek Pučko, C. (2004): Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in jutrišnja) šola? Sodobna pedagogika, ZDPDS, 55 (121), str. 52 - 74.
• Skupina avtorjev (2006): Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales
• Valenčič Zuljan, M. (2001): Modeli in načela učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 52 (2), str. 122 - 141.
• Vonta, T. (2005): Profesionalni razvoj vzgojiteljice v funkciji njene avtonomnosti. V: Malej, Ronald (ur.). Strokovna avtonomija vzgojitelja: zbornik. Ljubljana: Skupnost vrtcev Slovenije, str. 13 - 31.

Priporočena literatura:

• Marentič Požarnik, B. (1989): Usposabljanje, prikrojeno učiteljem mentorjem. Vzgoja in izobraževanje, let. 20, št. 3. 16- 22.
• Marentič Požarnik, B. (2000). Profesionalizacija izobraževanja učiteljev - nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, lt. 31, št. 4. 4-11.
• Marentič Požarnik, B. (2005). Seminarji za mentorje kot priložnost za poglabljanje kompetenc, refleksije in partnerskega sodelovanja s fakultetnimi učitelji - perspektiva izvajalke. V: Partnerstvo in mentorstvo v izobraževanju učiteljev, Program konference, Povzetki, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
• Rutar, S. (2005): Pot do zagotavljanja kakovostne prakse. V: Razvijanje sodelovalnega modela v izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
• Bizjak, C. (2004): Organizacija pripravništva na šoli. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
• Kamenšek, M. (2004): Kritična analiza sistema pripravništva v vzgoji in izobraževanju v RS kot sestavine dela s človeškimi viri. Magistrska naloga. Koper, UP FM.
• Kobolt, A. (2000): Supervizija. Proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana. Pedagoška fakulteta.
• Marentič Požarnik, B. (1997): Pripravništvo učiteljev po novem – po nepotrebnem zapravljena priložnost? V: Vzgoja in izobraževanja, 28.18 – 20.
• Marentič Požarnik, B. (2004): Kaj se je dogajalo z učiteljevo strokovno avtonomijo v desetih letih šolske prenove. V: Sodobna pedagogika, 55, posebna izdaja. 34 – 50.
• Portfolia udeležencev projekta Partnerstvo fakultet in šol v letih 2004 in 2005. (2005) (neobjavljeno).
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Uradni list RS, št. 12/96, 79/2003.
• Zelena knjiga o izobraževanju učiteljev v Evropi (2001). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
• Žorga, S. (2002): Supervizija študentov in pripravnikov. V: Žorga, S. (ured.), Modeli in oblike supervizije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 227 – 248.
• Skupina avtorjev (2005): ISSA Pedagogical Standards for Preschool and Primary Grades, ISSA, Niderland.
• Šteh, B., Zuljan, M. (1994). Namen šolske prenove in avtonomija iz perspektive učiteljev. Sodobna pedagogika, Ljubljana, 55 (121), posebna izdaja, str. 102 - 117.

19. Predvideni študijski dosežki:*
Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka pozna svoj poklic, njegovo družbeno pogojenost in poslanstvo
• Študent/-ka pozna ključne dimenzije in dejavnike uspešnega profesionalnega razvoja in razume potrebo po vseživljenjskem učenju in spreminjanju
• Študent/-ka pozna načine evalvacije svojega dela
• Študent/-ka pozna različne oblike strokovnega in profesionalnega povezovanja s ciljem profesionalnega razvoja
• Študent/-ka spozna pravice in odgovornosti v svojem poklicu

Uporaba:

• Študent/-ka bo sposobna načrtovati cilje svojega profesionalnega razvoja
• Študent/-ka bo pripravljena na izzive stalnih sprememb v neposredni praksi
• Študent/-ka bo znal delovati v kooperativnih skupinah oziroma timih v skladu z vlogo posameznika v timu ter cilji skupine.
• Študent/-ka bo znal identificirati svoje cilje profesionalnega razvoja in cilje institucije ter jih povezati

Refleksija:

• Študent/-ka bo sposobna kritično ovrednotiti svojo profesionalno usposobljenost
• Študent/-ka bo sposoben razmišljati o poslanstvu v njegovem poklicu in ga ovrednotiti na mikro in makro nivoju

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo paru, malih skupinah, individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje (RWCT).

21. Načini preverjanja znanja:
Študent pripravi in predstavi seminarsko nalogo. Pozitivna ocena seminarske naloge in njene predstavitve se šteje kot opravljen pogoj.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
LCD projektor, tabla, pisala, flip cahrt papir, škarje, post-it, lepilo

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi treh virov

• Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov..Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
• Drug vir evalvacije bo analiza portfolijev, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
• Tretji vir evalvacije pa bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.

Učni načrt pripravila: doc. dr. Tatjana Vonta