Predšolska vzgoja

Sporazumevanje in mediji v sodobni družbi

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: SPORAZUMEVANJE IN MEDIJI V SODOBNI DRUŽBI
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta (učni načrt pripravil): doc. dr. Urban Vehovar
4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: izbirni
9. Letnik: tretji
10. Semester: peti ali šesti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

izvaja

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarske vaje (SV)

45

1,5

Učitelj in sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

oblika

število ur

število KT

Izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

Študij literature (ŠL)

60

2

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Razvojna psihologija, Teorija vzgoje s predšolsko pedagogiko, Pedagoška psihologija
  • priporočeni predmeti: Učna tehnologija


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji
Splošen cilj predmeta je pridobivanje teoretičnega in praktičnega znanja o sredstvih in razsežjih sporočanja v sodobni družbi, vključno z razumevanjem njihovega vplivanja na medčloveška razmerja, s poudarkom na delu vzgojno-izobraževalnih institucij, tj. vrtca in šole. Poseben poudarek je dan razumevanju in obvladovanju procesov sporočanja v vsakdanjem življenju, v povezavi z delom in vlogo pedagoških delavk oz. delavcev ter njihovim odnosom z otroki, s starši ter širšo javnostjo. Osnovni cilji predmeta so:

  • poznavanje medijev in njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete, ter sposobnost za obvladovanje novih medijev in njihovo uporabo pri pedagoškem delu;
  • razumevanje značilnosti medosebne komunikacije v izobraževalnih institucijah, poznavanje učinkov in metod medosebnega sporočanja med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter vzgojiteljicami / vzgojitelji in učiteljicami / učitelji; razumevanje vloge čustev, empatije ter razmerja med verbalno in neverbalno komunikacijo; in poznavanje metod za spodbujanje medosebnega sporočanja med ključnimi akterji v vzgojnem procesu.


b) Splošne kompetence

  • Sposobnosti za sodelovalno / timsko delo, sposobnost komuniciranja.
  • Organizacijske in vodstvene sposobnosti.
  • Sposobnost uporabe IKT.


c) Posebne kompetence v vzgoji in izobraževanju

  • Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito učenje.
  • Sodelovanje s starši.
  • Zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.).


d) Posebne kompetence za predšolsko vzgojo

  • Sodelovanje v paru s pomočnico vzgojiteljice, vzgojiteljico ali učiteljico, timskega dela v strokovnem kolektivu vrtca in sodelovanje z drugimi strokovnjaki zunaj vrtca.
  • Učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

Sklop I.
Medosebno sporočanje
Sporočanje med ključnimi akterji vzgojnega procesa, otroki, starši ter vzgojiteljicami / vzgojitelji, učiteljicami / učitelji

i Pedagoška komunikologija

ii Učinki sporočanja med starši in vzgojno institucijo /vrtcem ali šolo/

iii. Značilnosti medosebnega sporočanja
1. vloga čustev pri medosebnem sporočanju
2. pomen čustvene inteligence
3. vloga empatije pri medosebnem sporočanju in v vzgojnem procesu
4. razmerje med verbalno in neverbalno komunikacijo - obvladovanje razsežij verbalne in neverbalne komunikacije

iv. Od konflikta k medosebnemu razumevanju
1. komunikacija kot prikriti kurikul
2. komunikacija kot transakcijsko razmerje
3. zvrsti konfliktov in načini njihovega preseganja

Sklop II.
Vzgoja za medije

  • - Razumevanje delovanja medijev in vzpostavitev kritičnega odnosa do medijev in medijske produkcije
  • - Vpliv medijev na oblikovanje otrokove identitete
  • - Mediji in nasilje

i. Družina, mediji in vzgojni učinki

  • - Vzpon novih medijev /medmrežje, dostopnost medmrežnih vsebin/

i. Razumevanje delovanja novih medijev in njihovega vpliva na vsakdanje življenje v visokorazvitih družbah
ii. Uporaba novih medijev – pozitivni in negativni učinki novih medijev

18. Literatura:
a) Osnovna literatura:

  • Brajša, P., Pedagoška komunikologija, Glotta Nova, Ljubljana 1993
  • Erjavec, K. (1999). Medijska vzgoja [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/06/vzgoja/>
  • Erjavec, K. in Volčič, Z., Odraščanje z mediji, ZPMS, Ljubljana 1999
  • Goleman, D., Čustvena inteligenca, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997
  • Tomori, M., Psihologija telesa, DZS, Ljubljana 1990

b) Dopolnilna literatura:

  • Dolničar, V. in Nadoh, J., Mladostniki v novem medijskem okolju: ključne ugotovitve raziskave, 2001 [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://divide.ris.org/uploadi/editor/16%20-%20Poglavje%201..pdf>
  • Media Watch. Otroci in televizija, 2000 [online]. Dostopno na svetovnem spletu:
  • <http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/08/otroci/>
  • Pedagoška fakulteta Maribor. Vzgoja za medije, 2003 [online]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.pfmb.uni-mb.si/mm1/pdf/MM_medijska_vzg.pdf>

c) Dodatna literatura:

  • Jeriček, H., Internet v šoli. Vzgoja, II, št. 7, str. 33-37, 2000
  • Jeriček, H., Ali mediji res vplivajo?. Vzgoja, II, št. 8, str. 8-11, 2000


19. Predvideni študijski dosežki:
a) Znanje in razumevanje:
Poznavanje starih in novih medijev, njihovih učinkov na oblikovanje otrokove identitete in na odnos otrok do nasilja ter sposobnost kritičnega razbiranja in kreativne uporabe medijskih informacij; in razumevanje ter obvladovanje procesov medsebojnega sporočanja, ki potekajo v vrtcu ali šoli.

Z uspešnim zaključkom pri predmetu pridobi študentka / študent naslednja znanja:

  • Informacijska pismenost
  • Sposobnost za presojo učinkov starih in novih medijev
  • Razumevanje procesov sporočanja v vzgoji in izobraževanju
  • Organizacijske in vodstvene spretnosti v vzgoji in izobraževanju


b) Uporaba
Študentka / študent uporabi pri predmetu pridobljena znanja pri pridobivanju informacij, ki jih posredujejo mediji, usposobi se za kreativno in kritično uporabo pridobljenih informacij v vzgojno-izobraževalnem procesu, ki poteka v vrtcu ali šoli. Pridobljena znanja uporabi v procesu medijskega opismenjevanja otrok, otroke usposobi za iskanje in uporabo medmrežnih virov. Študentka / študent se usposobi za učinkovito komuniciranje z otroki, sodelavci, nadrejenimi in starši.

Študentka / študent pridobi naslednja uporabna znanja:

  • usposobljenost za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije
  • usposobljenost za pedagoško vodenje skupine / razreda
  • znanja za usposabljanje učencev za učinkovito učenje, z uporabo novih in starih medijev
  • sodelovanje z zaposlenimi, timsko delo v vrtčevskem ali šolskem kolektivu
  • učinkovito komuniciranje s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi, vključno s sposobnostjo razreševanja konfliktov in sposobnostjo za ustvarjanje pozitivne komunikacijske klime


c) Refleksija
Študentka / študent se usposobi za refleksijo komunikacijskih procesov, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnih institucijah.

Refleksivno razsežje pridobljenih znanj študentke / študenta vključuje:

  • kritično presojo učinkov delovanja starih in novih medijev
  • samorefleksijo sporočanja v razmerju do otrok, sodelavcev in nadrejenih ter staršev


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

  • Laboratorijske vaje


21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • Aktivno sodelovanje – izvajanje laboratorijskih vaj
  • Izpit


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica z avdiovizuelno opremo.
Prostori za izvedbo laboratorijskih vaj – laboratorij.
Laboratorijska oprema.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec – asistent


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
Sprotni razgovori učitelja in asistenta s študenti
Ocenjevanje uspešnosti izvajanja predmeta (anonimna anketa študentov)
Analiza uspešnosti študentov pri izpitih


Učni načrt pripravil: doc. dr. Urban Vehovar

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki