Predšolska vzgoja

Zgodnje učenje naravoslovja

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: ZGODNJE UČENJE NARAVOSLOVJA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Nives Kovač, dr. Nataša Dolenc-Orbanić, pred.

4. Število KT (seštevek iz tabel spodaj): 8
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta
6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: drugi
10. Semester: četrti
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

oblika

število ur

število KT

Izvaja

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Laboratorijske vaje (LV)

30

1

Sodelavec

Integrirana praksa (IP)

15

0,5

Sodelavec

Terenske vaje (TV)

15

0,5

Učitelj in sodelavec

SKUPAJ

90

3

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

število KT

Študij literature (ŠL)

40

1,3

Izpit in priprava na izpit (PI)

60

2

Krajši pisni izdelki (KPI)

20

0,7

Seminarska naloga (SN)

30

1

SKUPAJ

150

5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a) Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu metodika začetnega naravoslovja ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v vrtcu.

  • Sintetično, analitično, ustvarjalno in problemsko mišljenje.
  • Poznavanje narave naravoslovja (posebnosti naravoslovja) v primerjavi z drugimi vedami.
  • Razumevanje temeljnih naravoslovnih zakonov ter naravoslovnih postopkov.
  • Poznavanje posebnosti razvoja razumevanja naravoslonih pojmov glede na razvojno stopnjo otrok.
  • Poznavanje primernih didaktičnih pristopov za spodbujanje radovednosti in za odkrivanje okolja (področje narave v vrtcu) ter zakonitosti v naravi.
  • Poznavanje primernih didaktičnih pristopov za prenos znanja na stopnji predšolske vzgoje.
  • Sposobnost za samostojno načrtovanje, organizairanje in vodenje otrok pri dejavnostih s področja narave.
  • Ustvarjalnost in iniciativnost pri izboru in pripravi vsebin ter izboru dejavnosti.
  • Samokritičnost in sposobnost refleksije in samoocenjevanja ter prizadevanje za večjo kakovost.
  • Razvijanje odnosa do narave in živih organizmov, ohranjanje in spoštovanje raznolikosti.


b) Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje naravoslovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c) Predmetnospecifične kompetence:

  • Razvijanje naravoslovnih spretnosti in sposobnosti.
  • Poznavanje zakonitosti učno-vzgojnega procesa.
  • Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja začetnega naravoslovja ter pridobitev praktičnih znanj za (zgodnje) učenje in poučevanje naravoslovja.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • pojem snov, teorija o delčni naravi snovi, lastnosti snovi, razvrščanje snovi, spreminjanje snovi (spreminjanje stanj, raztapljanje, kemijska reakcija)
  • razvoj razumevanja pojma snov in spreminjanje snovi pri otrocih
  • energijske spremembe spremljajo pojave
  • medsebojno delovanje teles (sile)
  • opisovanje in razvrščanje različnih gibanj
  • vzroki za gibanje in posledice gibanj
  • pogosti vremenski in astronomski pojavi
  • svetloba in zvok, nastanek, razširjanje in zaznavanje ter spremljajoči pojavi
  • povezava med živim in neživim svetom
  • lastnosti žive narave
  • poznavanje vzrokov za raznolikost in podobnost v naravi
  • razvrščanje živih organizmov
  • spremembe v okolju, povezane z letnimi časi
  • značilnosti različnih ekosistemov (gozd, travnik, mlaka, morje, ...)
  • didaktični pristopi: pri odkrivanju lastnosti snovi, predmetov (teles) in organizmov v otrokovem okolju in v naravi; pri razvijanju razumevanja pojavov v neživi naravi, procesov v živi naravi; za delo z otroci v neposrednem okolju (izkušenjsko učenje)
  • metode vrednotenja in refleksije opravljenih dejavnosti


18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • Krnel. D., 1993: Zgodnje učenje naravoslovja,. Ljubljana: DZS.
  • Krnel D., 2004: Pojmi in postopki pri spoznavanju okolja, priročnik z učitelje prvega triletja O.Š., Ljubljana: Modrijan
  • Bajd B., s sod. 1998: Od doma do šole, učbenik za spoznavanje okolja, Ljubljana: Modrijan.
  • Bajd B., s sdo. 1998: Od doma do šole, priročnik za učitelje, Ljubljana: Modrijan.
  • Labinowicz E., 1989: Izvirni Piaget, Ljubljana: DZS.
  • Marjanovič-Umek L., (urednik), 2001: Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce, Maribor: Obzorja- Osnovnošolski učbeniki z naravoslovno vsebino.


Dopolnilna literatura:

  • Naravoslovne revije: Naravoslovna solnica, Kemija v šoli, Fizika v šoli, GEA, Življenje in tehnika, Proteus, Science and Children, Science Scope: A Journal for Middle and Junior High School Science Teachers, The Science Teacher


Dodatna literatura:

  • Harlow, R. in dr. (1995): Veselje z znanostjo, Drobne živali, Pomurska založba, Murska Sobota
  • Harlow, R. in dr. (1992): Veselje z znanostjo, Letni časi, Pomurska založba, Murska Sobota
  • Harlow, R. in dr. (1992): Veselje z znanostjo, Rast, Pomurska založba, Murska Sobota
  • Harlow, R. in dr. (1995): Veselje z znanostjo, Drevesa in listi, Pomurska založba, Murska Sobota
  • Kordi., T.: Biologija 7- Naše telo, DZS, Ljubljana
  • Parker, S. (1992): Kako deluje narava, Založba obzorja Maribor, Maribor
  • Panafieu, J. B. (1997): Evolucija, nenavadna družina, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
  • Scott, M. (1994): Ekologija, Vodnik po rastlinskem in živalskem svetu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana
  • Tarman, K. (1997): Biologija 6 . Ekologija, DZS, Ljubljana
  • Walpole, B. in Ferbar, J. (1990): Veselje z znanostjo, Voda, Pomurska založba, Murska Sobota


19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:

  • Pozna skupne značilnosti naravoslovja, metode raziskovanja.
  • Razume temeljne naravoslovne zakone o živi in neživi naravi.
  • Pozna različne razvrstitve snovi in jih ustrezno uporablja.
  • Pozna najpogostejše snovi iz otrokovega okolja (voda, zrak, prst, kamnine, naravne in pridobljene materiale).
  • Pozna pojem energije in razume vlogo energijskih sprememb pri naravnih procesih.
  • Razume mehanizme medsebojnega delovanja teles (sile).
  • Pozna različne vrste gibanj, vzroke zanje in njihove posledice.
  • Pozna najpogostejše vremenske in astronomske pojave, vzroke zanje in njihove posledice.
  • Pozna lastnosti svetlobe in zvoka, oddajnike, prenosnike in sprejemnike.
  • Razume temeljne vzroke za podobnost in razlike med organizmi.
  • Pozna soodvisnost žive in nežive narave.
  • Pozna najznačilnejše organizme iz otrokovega okolja.
  • Pozna naravoslovne postopke primerne za otroke v vrtcu.


Uporaba:

  • Uporablja pridobljena znanja: za poglabljanje naravoslovnega znanja in za sledenju dogajanju v naravoslovnih vedah; pri ravnanju s snovmi, energijo, organizmi in drugimi dejavniki žive in nežive narave; pri presoji vsebin in dejavnosti za predšolske otroke; pri načrtovanju dela v vrtcu.
  • Uporablja ustrezne pripomočke in literaturo ter vire iz bližnjega okolja.
  • Načrtuje in izvaja dejavnosti, ki vodijo k oblikovanju temeljnih naravoslovnih pojmov (snov, energija, sila, gibanje, svetloba, zvok, organizem, rastlina, žival, …).
  • Uporablja vsebini (dejavnostim) primerne didaktične pristope (npr. kognitivni konflikt).
  • Povezuje znanja iz razvojne psihologije z odkrivanjem naravoslovnih zakonov.
  • Povezuje področje naravoslovja z matematiko, jezikom, področjem umetnosti in drugimi področji.
  • Spodbuja opazovanje sprememb (vremenskih in astronomskih) na dnevnem in nočnem nebu in usmerja pri iskanju razlag zanje.
  • Vodi in usmerja raziskovalno in projektno delo otrok o pojavih v okolju.
  • Načrtuje in izvaja dejavnosti, ki oblikujejo občutljivost in primeren odnos do okolja.
  • Organizira okolje, ki je spodbudno za razvoj naravoslovnih pojmov in razvoj mišljenja.
  • Načrtuje in izvaja dejavnosti, ki razvijajo pozornost do sprememb v naravi (časovne in krajevne).
  • Uporablja ustrezne pripomočke in literaturo ter vire iz bližnjega okolja.


Refleksija:
Analizira in vrednoti svoje delo in delo otrok. Uporablja različne metode za refleksijo (portfelj, dnevnik, razstava,…)

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

  • Predavanja, laboratorijske vaje, samostojno delo, uporaba ICT, individualne naloge, seminarske naloge, terenske vaje, nastopi v okviru integrirane prakse.


21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • Pogoji za opravljanje izpita: Opravljene LV, SV, TV, IP in individualne naloge.
  • Ustno, pisno, praktično preverjanje znanja, seminarska naloga, poročila in izdelki.


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • Učilnica z avdio-vizualno opremo.
  • Zbirka demonstracijskih eksperimentov.
  • Zbirka učnih načrtov, učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za učitelje, ostala naravoslovna literatura .
  • Opremljen laboratorij za naravoslovje
  • Po en mikroskop in stereolupa na 2 študenta.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec
  • 1 habilitiran laborant


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Študentska anketa, samoevalvacija, neposredni razgovori s študenti.

Učni načrt pripravili: viš. pred. mag. Claudio Battelli, viš. pred. dr. Ana Gostinčar Blagotinšek, doc. dr. Dušan Krnel

icon open book

Novice

19. sep. | Novice

Novinarska konferenca projekta Učilnica za življenje

Na novinarski konferenci projekta Učilnica za življenje, ki je potekala 19. septembra 2024 v Škocjanskem zatoku (Center za obiskovalce), so članice projektnega konzorcija iz Sončnega griča, Maja Vrčon, vodja izobraževanja, Manja Vrenko, projektna vodja, in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, raziskovalki in mentorici dr. Nataša Dolenc Orbanić in dr. Nastja Cotič, predstavile izobraževalni projekt Učilnica za življenje, ki je bil leta 2022 izbran (izmed 194 prijavljenih projektov s celotne Evrope) za večletno financiranje s strani Evropske pobude za podnebje - EUKI, ki deluje pod okriljem nemškega Zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost (BMU).

17. sep. | Novice

Srečanje mladinskih pisateljev Oko besede 2024 v Murski Soboti

Letošnjega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev v Murski Soboti Oko besede, ki je potekalo od 12. do 14. septembra 2024 in na katerem se odvija podelitev ene največjih nagrad v slovenski mladinski književnosti, nagrade večernice, sta se udeležili izr. prof. dr. Janja Plazar in izr. prof. dr. Aksinja Kermauner s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

icon arrow more

Dogodki