Pedagogika

Učenje slovenščine kot drugega/ tujega jezika v predšolskem obdobju

 
Splošne informacije:

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Učenje slovenščine kot drugega/ tujega jezika v predšolskem obdobju

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Edukacijske vede, 1. stopnja

/

1. , 2. ali 3.

2.,4. ali 6.

Vrsta predmeta

Izbirni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

15

30

Integrirana praksa 15

105

6

Nosilec predmeta:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

  • zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti;
  • razvijanje sporazumevalne zmožnosti otrok v drugem/tujem jeziku s sodobnimi didaktičnimi strategijami in uporabo IKT tehnologije;
  • šolska zakonodaja s področja seznajnajnja/učenja/poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • pedagoško delo v večkulturni skupini;
  • književnost kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • otroška igra kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • vloga gledališča in igre vlog pri zgodnjem poučevanju in učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika;
  • izdelava jezikovnega portfolija in spremljanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v drugem/tujem jeziku.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna:

  • BALOH, Barbara, KRANJC, Simona. Učenje, ustvajanje in seznanjanje z drugim jezikom v dvojezičnem okolju. V: KOVAČIČ, Kristina. Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih v Furlaniji Julijski krajini : zgodnje učenje slovenskega jezika v jezikovno in narodnostno mešanem okolju Furlanije Julijske krajine. Trst: Deželni zavod za pedagoško raziskovanje v Furlaniji Julijski krajini: = IRRE Friuli Venezia Giulia, 2007, 2007, str. 20-29.
  • BALOH, Barbara. Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., 2005, letn. 56, posebna izd., str. 160-173. letn. 10, št. 1, str. 29-34.
  • BALOH, Barbara. Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v slovenski Istri. Ann, Ser. hist. sociol., 2004, let. 14, št. 2, str. 337-342.
  • ČOK, Lucija. (1999): Zgodnja večjezičnost in izobraževanje. Osnove za oblikovanje modela. Annales, Ser. Hist. Sociol. 9, 1 (16), 111-126.
  • ČOK, Lucija (1999): Učenje in poučevanje tujega jezika. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije.
  • Dodatek h Kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih. (2002): http://www.mszs.si/slo/.

Priporočena:

  • BALOH, Barbara (1996): Položaj slovenščine pri pripadnikih italijanske narodnostne skupnosti v Slovenski Istri. Jezik in slovstvo, Letnik 41, 95/96, št.3.
  • FERBEŽAR, Ina (1999): Merjenje in merljivost v jeziku (Na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov). V: SRL 4, letnik 47.
  • KRANJC, Simona. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana.
  • Morato Vatovec, J., Vrčon Komel, M. (2004): Slovenščino imamo. Samostojni delovni zvezek za opismenjevanje in razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini v 2. razredu devetletne osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
  • PREBEG – VILKE, Mirjana (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana, Sanjska knjiga.
  • KRANJC, Simona (1996): Notranji in zunanji vplivi na slovnično zmožnost otrok v zgodnjem obdobju razvoja govora. V: Vidovič Muha, Ada (ur.): Jezik in čas. Zbornik. Razprave filozofske fakultete. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
  • TITONE, Renzo (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Armando editore, Roma.
  • Izbrana poglavja iz knjig ter članki iz revij k posameznim vsebinskim sklopom predmeta (bodo posredovani na samih predavanjih, seminarjih in vajah).

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študent/-ka nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole:

  • nadgrajuje spoznavanje vloge učitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v vrtcu in v prvem razredu devetletne osnovne šole,
  • razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
  • na vajah in praksi se usposablja za samostojno pedagoško delo.

Splošne kompetence:

  • Usvajanje strokovnega znanja in spretnosti s področja glotodidaktike, predvsem didaktike drugega/tujega jezika, ki bodo študentu/-ki omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju ter oplemenitile strokovno delo.
  • Seznanjanje z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter s sodobnimi metodami in učnimi tehnikami za poučevanje drugega/tujega jezika ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
  • Širjenje splošne razgledanosti ter kritično presojanje pridobljenih informacij.

Predmetnospecifične kompetence:

Študent/ka pridobi temeljna znanja s področja zgodnjega poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Seznani se s kontekstom zgodnjega učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika: J1, J2 in TJ, jezik v stiku, izvorni (materni) jezik. Seznani se s pojmi seznanjanje z jezikom, učenje jzika, poučevanje jezika. Seznani se z značilnostmi slovenskega jezika z vidika njegovega usvajanja kot drugega/tujega jezika ter prepoznavnostjo slovenskega jezika glede na druge jezike v luči medkulturnosti. Pozna značilnosti govorcev slovenščine kot drugega/tujega jezika in razvija tolerantnost do njih. Študent se seznani z načrtovanjem in strategijami za seznanjanje/učenje/poučevanbje slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti. Usposobi se za zgodnje seznanjanje/učenje/poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika otrok z različnih jezikovnih in kulturnih območij (tujci, priseljenci, pripadniki manjšin) ter spozna didaktične strategije za vključevanje teh otrok v izobraževalni proces z upoštevanjem medkulturnosti in tolerance. Spozna temeljno literaturo obravnavanega področja.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent(ka) se seznani z govornim in kognitivnim jezikovnim razvojem otrok v vrtcu, spozna metode za razvijanje opisovanja in pripovedovanja otrok v vrtcu, načini razvijanje poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v vrtcu, načine razvijanja in spodbujanja porajajoče se pismenosti.

Pridobi temeljna znanja s področja retorike in razvijanja vzgojiteljevih retoričnih spretnosti. Se seznani z medkulturno jezikovno vzgojo, s slovenščino na dvojezičnem območju in s slovenščino v večkulturnem okolju, s položajem jezika (zasebni oz. javni, neuradni oz. uradni) s knjižnimi oz. neknjižnimi zvrstmi jezika. Se seznani z otrokovo igro, za različnimi vrstami didaktičnih igrač in zna opisati ter pojasniti njihov pomen za razvoj jezika na višji stopnji.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarji, projektno delo, igra vlog, individualni študij predpisane literature, individualna in/ali skupinska izdelava seminarja, individualne in skupinske konzultacije, individualna evalvacija in refleksija lastnega dela, izdelava portfolija.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:

Prisotnost pri P, LV in SV (80%), opravljen nastop, predstavljena seminarska naloga in napisana refleksija o lastnem delu je pogoj za opravljanje pisnega/ustnega izpita.

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

  • pisni/ustni izpit izpit (60% ocene)
  • opravljen nastop (20% ocene)
  • seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene)
  • ocene pisnega/ustnega izpita: pozitivno (6) do odlično (10)
  • ocena nastopa: pozitivno (6) do odlično (10)
  • ocene seminarjev: pozitivno (6) do odlično (10)

  • pisni/ustni izpit (60% ocene)
  • opravljen nastop (20% ocene)
  • seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene)

 

Reference nosilca / Lecturer's references:

  1. CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida, BOROTA, Bogdana. Comparison of the usage of ICT among some compulsory subjects in the Slovenian primary schools. Probl. educ. 21st century, 2009, vol. 17, str. 39-47, tabele. [COBISS.SI-ID 3431383]
  2. CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida. Spremembe pouka in kompetence učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 2, str. 19-34. [COBISS.SI-ID 3618007]
  3. KRNEL, Dušan, HODNIK ČADEŽ, Tatjana, MEDVED-UDOVIČ, Vida, POTOČNIK, Nataša, KNEZ, Simona (ur.), KOS, Zvonka (ur.), VRČKOVNIK, Renata (ur.). Mlinček : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Delovni učbenik. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2009-. Zv. <1->, ilustr. ISBN 978-961-241-307-1. [COBISS.SI-ID 243364864]
  4. KRNEL, Dušan, HODNIK ČADEŽ, Tatjana, KOKALJ, Tatjana, ANTIĆ, Milica G., PEČAR, Mojca, MEDVED-UDOVIČ, Vida, POTOČNIK, Nataša, VRČKOVNIK, Renata (ur.), KNEZ, Simona (ur.). Mlinček : slovenščina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole, Delovni učbenik. 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 2010. 3 zv., ilustr. ISBN 978-961-241-418-4. ISBN 978-961-241-419-1. ISBN 978-961-241-421-4. [COBISS.SI-ID 250340096]

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki